Ne bom se spuščal v vsebinske podrobnosti, je pa mojo pozornost pritegnilo nekaj zunanjih znamenj delovanja aktivistov enega in drugega odbora za zaščito Janeza Janše. Bistvena razlika je predvsem v kulturi nastopanja.

Položaj Janeza Janše je bil leta 1988 neprimerljivo težji, usodnejši, kot ta danes, toda pred 26 leti smo protestirali kulturno in spodobno; nikogar nismo žalili, ga pozivali na linč, ga poniževali. Čeprav bi si bili to tudi upravičeno privoščili, saj je šlo za protest proti nedemokratičnosti takratnega sistema, protest proti enoumju, nesvoboščinam, protest proti državnemu in vojaškemu diktatu.

Danes gre za protest zoper premalo utemeljeno obsodbo prvaka opozicije in morda najvplivnejšega politika v državi, in to v dokaj normalni državi, v kateri je vladavina prava še vedno v povojih, ko so protesti pred sodiščem nekaj čisto vsakdanjega in nenevarnega v primerjavi z letom 1988. Toda princip delovanja Odbora 2014 je neprimerno bolj grob od tistega iz leta 1988, manj spodoben, nasilnejši. Njegovi aktivisti trdijo, da princip ne bo surovost, nizki udarci pa zagotovo. Zakaj že?

Eden od prioritetnih ciljev Odbora 2014 je tudi javna radiotelevizija. Ker naj bi bila premalo dovzetna za prizadevanja odbora, ker mu v svojih programih odmerja premalo prostora in ga uvršča v neustrezne rubrike. In ker se vodstvo RTVS-ja menda ni odzvalo na poziv, da te stvari uredi. Dopuščam, da je res tako in da sta se oba medija, radio in televizija, delovanju Odbora posvetila premalo premišljeno, tudi zaradi peze predvolilnih obveznosti.

A reakcija aktivistov za varstvo človekovih pravic in svoboščin, kot se odbor imenuje, je bila vendar pretirana, sovražna in nespoštljiva. Njihov nastop pred zgradbo Radiotelevizije Slovenija je bil po nepotrebnem napadalen, poniglav, nesramen. S kakšno pravico so si privoščili ponižanje vseh treh direktorjev, ko so jim prinesli peticijo z zahtevo po profesionalnejšem spremljanju delovanja Odbora? Jih je bilo res treba postaviti v vrsto, v kateri so morali povedati vsak svoje ime, ne da bi smeli kar koli reči? S kakšno pravico so aktivisti poniglavo kričali: "Ambrožič, pridi dol!"? Kaj lahko očitajo varuhu pravic gledalcev in poslušalcev, ki je, mimogrede, na letnem dopustu in ki ga Odbor ni seznanil s svojim pozivom vodstvu RTVS-ja o korektnejšem pristopu pri poročanju o delu Odbora 2014? Je bilo omenjeno skandiranje poziv na linč? Glede na nekatere obraze, ki se dandanes zavzemajo za pravice Janeza Janše, še včeraj pa so mu podtikali to in ono, bi temu skoraj pritrdil. Je pač tako: sovražnik mojega sovražnika je moj prijatelj ...

Protest Odbora 2014 smo delavci javne radiotelevizije pravilno razumeli in bomo, upam, dosledno spoštovali določila zakona RTVS-ja in sprejete programske standarde. Tudi vodstvo hiše bo moralo, prej ko slej, spoštovati pravila komuniciranja in na pozive javnosti sproti reagirati in odgovarjati, tudi varuhu pravic gledalcev in poslušalcev.

Odbor 2014 pa, če se vrnem na začetek zgodbe, bo verjetno deloval tudi po nedeljskih volitvah, vendar, upam, ne s pozicij arogantne ulice in "nizkih udarcev", temveč strpno, povezovalno, v skladu z nazivom, ki so si ga nadeli, ko naj pravic in pravičnosti, ki jih terjajo, ne bodo odrekali drugim, po možnosti vsaj približno tako, kot je deloval Bavčarjev obor, ki je iz peščice posameznikov zrasel v stotisočglavo množico.