Ob koncu leta je namreč papež Frančišek zapisal v novo Sveto pismo za mlade, ki so ga izdali v Avstriji: "Me želite razveseliti? Berite Sveto pismo! Jaz imam rad svoje staro Sveto pismo. Videlo je moje veselje, bilo nemočno ob mojih solzah. Sveto pismo je navdih za moje življenje."

Kaj pa mi? Sveto pismo spada med literarne uspešnice. Je knjiga, ki je prevedena v največ jezikov. Za sveto jo imajo Judi in kristjani. Beseda Boga velja za izreden umetniški dosežek v književnosti starih vzhodnih narodov. Knjiga ni neka monolitna celota, ampak je sestavljena iz različnih vrst besedil, ki so nastala v različnih časovnih obdobjih in uporabljala različne jezikovne tehnike. Zato je proučevanje in razlaganje 73 knjig Svetega pisma zelo zahtevno.

To lahko preberemo na mnogih mestih v Svetem pismu. V Drugem Petrovem pismu 1, 20 tako piše: "Nobeno preroško pismo ni stvar lastne razlage." Zato so se skozi desetletja razvile različne razlage in pristopi k njim. Oblikovala pa se je tudi vrsta cerkvenih dokumentov. Navodila za delo eksegetov, strokovnjakov za proučevanje Svetega pisma, je leta 1893 zapisal papež Leon XIII. v okrožnici z naslovom Providentissimus Deus. Pij XII. je v okrožnici Divino afflante Spiritu spodbudil eksegete k uporabi sodobnih metod za razumevanje Svetega pisma.

Tudi Drugi vatikanski koncil je dal velik poudarek Svetemu pismu. Pred vsakim zasedanjem so knjigo slovesno prinesli in se ji poklonili. V dogmatičnih konstitucijah pa so v členu 12. zapisali: "Naloga eksegetov je, da prispevajo h globljemu razumevanju in predstavljanju pomena Sveta pisma." Da je njihova naloga zapletena, pa vzrok ni le v podrejenosti cerkvenemu učiteljstvu, ampak tudi vedno nove najdbe rokopisov in prevajanje biblične misli v govorico sodobnega človeka.

Zelo pomemben dokument je izdala Papeška biblična komisija leta 1993, ki jo je takrat vodil Joseph Ratzinger, danes častni papež Benedikt XVI. Naslovila ga je: "Interpretacija Svetega pisma v Cerkvi", vanj pa zapisala: "Intepretacija bibličnih vsebin vzbuja tudi v naših dneh živo zanimanje in povzroča živahne razpreva, ki so v zadnjih letih dobile nove razsežnosti zaradi temeljnega pomena Svetega pisma za krščansko vero, za življenje Cerkve in za odnose kristjanov z verniki drugih verstev."

Sveto pismo pa je priporočljivo za branje vsakemu verniku, ki usmerja svoj korak v oznanjevanju evangelija in nadaljuje Kristusovo delo. Že v tretjem stoletju so se kristjani redno zbirali in razlagali Sveto pismo. Po meniškem vzoru pa mnogi premišljujejo svetopisemski odlomek vsak dan. Prepustijo se Svetemu Duhu in se sprašujejo, kakšno sporočilo ima danes za njih. Božji besedi prisluhnejo in se ji prepustijo, da postane del njih in zaživi v njihovih dejanjih dneva.