Ker poljedelci niso bili navdušeni nad tem, da jim vzamejo zemljo kot vir preživetja, se je angažiral minister za gospodarstvo, da jih primora v prodajo. A ker nekateri kmetje svoje zemlje še vedno niso hoteli prodati, je vlada dosegla, da je parlament sprejel poseben zakon, ki omogoča razlastitev. Temni dnevi za demokracijo.

Da bi multinacionalka lahko zgradila industrijski obrat na plodni kmečki zemlji, je aktualna oblast spremenila zakone, ki so dotlej to preprečevali. Skratka, nad državnimi zakoni bodo začele vladati zahteve mednarodnih korporacij.

A obenem je to napad na človekove pravice tamkajšnjih kmetov. Ki so izničeni ne le kot kmetovalci in lastniki svoje zemlje, temveč tudi kot javni akterji. Malodane vsi medijski prispevki o projektu Magne so izpostavljali le načrt postavitve tovarne, zakonske meandre, nihče pa ni pred kamero povabil prizadetih. Celo v vseh sodnih procesih dajejo novinarji priložnost tudi obtoženim, da se izrečejo. Ko so v igri načrti multinacionalke, pa je druga stran izbrisana. Z zakonom ji parlament vzame pravico, da bi na obstoječih poljih še naprej kmetovali, mediji pa jo ignorirajo, kot da ne obstaja.

Televizije rade točijo solze nad razlastninjenjem Indijancev v Amazoniji zaradi poslov države in velikih korporacij. Ko pa se dogaja brutalno razlastninjenje hoških kmetov, o kršenju pravic modernih slovenskih Indijancev ne poročajo.