Seveda ni šlo za preroški preblisk, bolj sem razmišljal o objavni vrednosti. In hitro dobil odgovor. Kakšen mesec pozneje smo se na Zoncolanu v Italiji lomili na smučeh, ko so še isti dan prišle novice o prvih primerih v Italiji. Še precej smo se šalili na ta račun.

Nekaj tednov pozneje smo tudi v Sloveniji po dolgem in nejevernem čakanju potrdili prve primere okužbe. Takrat je bilo že bolj kot ne vsem jasno, da je vrag vzel šalo.

Pri prvih državnih ukrepih se spomnim predvsem zaprtja meje z Italijo in nekaj nasvetov državljanom: ob sumu okužbe se na pregled odpeljite z avtom in okuženega otroka namestite v ločeno sobo. Jaz sem pa mislil, da je moja soba v najemniškem stanovanju in celoletna najemnina Biciklja dokaj spodobno življenje.

"Vsi smo kužni"

Italijanski zdravstveni sistem je že hudo krvavel, ko je Evropo zajel val močno restriktivnih ukrepov in paradigmatski obrat v mišljenje "vsi smo kužni". Milo in razkužilo so zamenjale rokavice, osnove bontona pa maska čez obraz.

Zgražamo se nad zaostalo arabsko kulturo zakrivanja žensk, ki obstaja čez palec že 1500 let. Sočasno je obrazna maska pri nas postala statusni simbol v nekaj dneh. Po maski na obrazu se loči, kdo "da kaj nase" (besedna igra je namerna). Pozornemu opazovalcu lahko znamka avtomobila tudi že nakaže število FFP-jev na voznikovem obrazu.

Vlada nam je altruistično vedenje ukazala po t. i. usodni soboti (poznajo tudi v Srbiji), ko so ljubiteljske fotografije Pravičnikov skalibrirale medijski diskurz, da smo dobili kratko obnovo poglavja Biblije – ker je Marjana z Jesenic zamikalo strunjansko sonce, zdaj Robi iz Puconcev ne sme več v Mursko Soboto. Kacinov "uživajte, dokler še lahko" je retrogradno precej kisel.

Solidarnost EU-ja na preizkušnji

Osebni dokument, ki te je včasih popeljal od Nordkappa do Cabo da Roca, je postal prepustnica do najbližje trgovine.

Kolektivni jok Italije, Španije, Združenega kraljestva in vzhodne Francije se danes sliši do nebes (če ta so). Ameriški obveščevalci naj bi že januarja vedeli, kaj se kuha v Vuhanu. Evropska unija se je z Nemčijo na čelu še zgražala ob prvih zaporah meja, zdaj pa poskuša s strogim omejevanjem gibanja preprečiti apokalipso. Hudič in hecno naključje pa je, da omejevanje svoboščin prodre v srčiko mokrih sanj bolj avtoritarnih oblastnikov.

Evropska unija zdaj v vsej preventivnosti (taista Unija, ki se bojuje za pravice slehernega Rohinga, Ujgura in Apalača) državam svetuje sledenje ljudem kar prek prenosnih telefonov. Kje, kdaj in s kom in koliko časa, vse naenkrat. Seveda na "prostovoljni osnovi", čeprav so ustvarjalci aplikacije jasno povedali, da jo mora za učinkovitost sistema uporabljati vsaj 60 odstotkov populacije.

Bruselj pamflete o solidarnosti ob odrekanju skupnega zadolževanja z Italijo še nekako pomete pod preprogo svetinje gospodarske rasti. Svoje otroške užaljenosti – ki sva jo doživela tudi z Gašperjem, ko nisva smela v njihov peskovnik – pa niti ne skriva, ko želi vzpostaviti "skupno izhodno strategijo". Grdi Danci se niso dovolj okužili, zdaj bi pa kar šole odpirali.

Pandemija kristalno jasno pokazala edino pot k čistejšemu okolju

Edina svetla plat krize je manjša onesnaženost zraka nad Kitajsko in Evropo. Satelitski posnetki jasno pokažejo, česar Greti Thunberg ne uspe: da lahko svetovno onesnaženje reši le zmanjšanje množične proizvodnje. Ne pa naše ločevanje plastike. Vendar to pomeni izstop iz konzumerizma, vendar to pomeni konec neoliberalnega kapitalizma – a kot vemo, si je lažje zamisliti konec sveta.

Zamišljam si svet po koroni. Se bomo še kdaj oblekli za službo ali bomo obsedeli v pižami in copatih? Bomo pred žurom na mobilni aplikaciji preverili bolniški list udeležencev? Na koncertih stali po dva metra narazen? Se bomo ljubili v rokavicah in z masko na obrazu? (Popravite me, če se motim, ampak okužili se ne bi?)

Ko smo že pri tem, bo Tinder ustvaril skupino zgolj za prebolele, da se bodo preprosteje našli med sabo, ko jih bo družba izgnala? Ne potrebujemo več rumenih značk in tetovaž na podlakti, ker jih bo družba izobčila kar prek aplikacije ali edinega še hitrejšega kanala – govoric. Prihodnost se mi vse bolj kaže kot nova oprava slovaške predsednice Čaputove – križanec med Handmaid's Tale in Mortal Kombat.

Teorija prekuženosti mi ob vsej svoji tveganosti postaja vse bolj všeč, če bo to ustavilo nadzorovalno histerijo in stigmatizacijo. Seveda moramo pri tem paziti na svoje najstarejše, ki jih imamo tako radi, da bi jih najraje hermetično zaprli na njihove domove. Daleč od oči, daleč od korone. Saj imajo Skype in Whatsapp.

Je pa vsaj mir v trgovinah. Če greš popoldne. Če greš kmalu po deseti, lahko kakšen od teh nesrečnikov še ostane v vrsti. Nadlegovanje varnostnikov vseh, ki so videti dovolj sivi, grbavi in tresoči za penzijo, je prišlo tudi v našo vas. Brezsramno in nagnusno. Pa kaj zdaj, jih branimo pred okužbo ali se jih bojimo? Naj gre človek po hrano, če je pripravljen prevzeti nase to tveganje. Samo da mi ne ukrade zadnjih čevapov.