Na zadnjo nedeljo v cerkvenem letu, posvečeno Kristusu, kralju vesoljstva, ga bo ob 15. uri v ljubljanski stolnici posvetil apostolski nuncij v RS dr. Juliusz Janusz v nadškofa metropolita.

To novico nam je sporočil papež Frančišek 4. oktobra na god svojega zavetnika Frančiška Asiškega. Po 14 mesecih izpraznjenega nadškofijskega sedeža je imenoval na to mesto Frančiškana p. Staneta Zoreta. Ali je to posebno znamenje za slovensko Katoliško cerkev?

Papež, ki je jezuit, si je sam privzel ime Frančišek, ker ga je sveti Frančišek navdušil kot človek uboštva in miru. Pri splošni avdienci je 2. novembra dejal, da mora poznati škof naslednjo abecedo: sprejemanje, potrpljenje, zaupanje, dobrosrčnost, izmenjavo mnenj, služenje in veselje,... Predvsem pa uboštvo in še kako si želi papež ubogo Cerkev za uboge.

P. Stane je bil pred sprejemom službe nadškofa že drugič provincialni minister Slovenske frančiškanske province sv. Križa, ki praznuje letos 500 let. Pred kratkim je dejal, da nas papež pošilja na obrobja k iskanju najbolj ubogih. Ob njih pa se sami spreminjamo, saj moram stopiti s svojega prestola in postati preprosti, ubogi, nenavezani na stvari, ki nas zasužnjujejo. Msgr. Stanislav Zore nas danes pošilja na obrobje k družinam, mladostnikom, otrokom, ostarelim. Tako pravi v izjavah. 15 let je bil v vodstvu Aninega sklada, ki skrbi znotraj Konference redovnih ustanov za družine v stiski. Razmišljanju o pastorali družine pa se bo še bolj posvetil v tem novem cerkvenem letu, saj bo prihodnje generalno zasedanje škofov oktobra 2015 namenjeno prav družini in njenem pričevanju v družbi in Cerkvi.

Msgr. Stanislav Zore je že 36. ljubljanski nadškof. Z današnjim dnem prevzema tudi predsedovanje ljubljanski in novomeški cerkveni pokrajini, metropoliji. V ljubljanski nadškofiji, ki jo vodi s pomočjo 300 duhovnikov, živi 760.000 ljudi v 233. župnijah. Papež Frančišek je 5. novembra dejal pri katehezi, da škofovstvo ni odlikovanje, je služenje in dajanje svojega življenja za ovce. Papež je do tudi danes prenovil kurijo z ljudmi, ki želijo kakor on, da je Cerkev očetova hiša, zidana na resnici evangelija, pošteno vodena, uboga, ker so ubogi v srcu usmiljenega Boga. Tudi msgr. Stanislav Zore si bo mogel izbrati sodelavce, ki mu bodo pomagali voditi nadškofijo na temelju evangeljske resnice in oznanila. Z njimi bo dajal smernice Cerkvi za izvajanje pastoralnega načrta, vzgojo mladih v katoliških ustanovah, vzgojo duhovnikov, za karitativno in misijonsko dejavnost, in tudi za varovanje kulturne sakralne dediščine.

Za medije pa lahko rečem, da so postali njegovi prijatelji, za prinašanje optimizma, veselja in pristnega zadovoljstva. Sam si želi, da bi z vsemi kristjani in ljudmi dobre volje ustvarjal primerne okoliščine, v katerih bi vsi in brez razlike z veseljem živeli svoje človeško dostojanstvo in vse svoje sposobnosti in moči usmerili v prizadevanja za mir, medsebojno razumevanje in skupno dobro. Da v našem času in v našem prostoru oblikuje ustrezne okoliščine za mirno in spoštljivo sobivanje vseh ljudi, pa vidi samo v skupnem združevanju moči.

Zato je o odnosu z državo dejal 15. oktobra pri rdeči maši v ljubljanski stolnici, namenjeni pravnikom, da imata država in verske skupnosti enako poslanstvo: za človeka in njegovo blaginjo. To je poudaril tudi pretekli teden pri srečanju s predsednikom Borutom Pahorjem. Zato si želi konkretnih skupnih projektov, predvsem pa ponovno ustanovitev mešane komisije med Cerkvijo in državo, ki bo reševala težave sproti.

Veselite se v Gospodu, nas vabi na to praznično nedeljo s svojim nadškofovskim geslom, da bi nam oživelo upanje, ki bi nam odprlo svetlejšo prihodnost Slovenije!