Portugalcem finančna trojka ni tuja, leta 2011 je v to državo prišla že tretja trojka v zadnjih 30 letih. Konec programa trojke ne pomeni konec varčevanja, saj se je javni dolg še povišal - z 80 odstotkov na skoraj rekordnih 127,5. "Povedali so že, da mora Portugalska še naslednjih 20 let varčevati, zato dvomim, da se bodo stvari popravile," pravi Armando Ferreira iz sindikata portugalskih policistov. Odpuščanja v javnem sektorju, zmanjševanje sredstev za javne storitve, bo revščino v državi še povečalo. Že zdaj petina Portugalcev živi z okoli 300 evri, kolikor znaša minimalna plača.

Zadnja država, ki je lani na pomoč poklicala trojko, je bil Ciper. Tam so prvič banke reševali z vlogami velikih varčevalcev, kar je zdaj postalo tudi politično pravilo. Tudi v Sloveniji se je to že zgodilo.

Nadzor bank
Od leta 2008, ko je v Združenih državah Amerike propadla banka Lehman Brothers, so banke in finančne institucije pod drobnogledom. Številne so se soočile s kriminalističnimi preiskavami, tožbami in obsodbami bankirjev, banke pa so izredno skope s posojili. To je v finančnem svetu spodbudilo inovacije, s katerimi se je po svetu razcvetelo tako imenovano bančništvo v senci. Prav tako bančništvo je tudi povzročilo trenutno finančno krizo, ki bi ji lahko sledila nova.

In kaj je "bančništvo v senci"? Gre za sklade tveganega kapitala, vzajemne sklade, investicijske banke in druge finančne institucije, ki niso klasične banke in zato niso pod strogim nadzorom, a opravljajo funkcije bank, torej kreditirajo.
Kot poroča Aleš Malerič v Globusu, se je število takih institucij na Kitajskem od leta 2010 podvojilo.

V Evropski uniji naj bi funkcijo regulatorja opravljala bančna unija. Morebitni propad velikih bank bi tako reševale banke same in ne več davkoplačevalci. Profesor ekonomije s pariške Sorbone Roland Gillet je kolegu Dejanu Štamflju pojasnil: "Če v severnih državah državljanom rečemo, da smo Grčiji zagotovili 100 milijard pomoči, ne pa tudi, da gre za posojilo z obrestno mero, višjo od tiste, po kateri se zadolžujemo mi, in bomo zato pri tem zaslužili, ljudje mislijo, da so Grčiji že pomagali, in si rečejo: 'Ne znajo se organizirati in nesmotrno trošijo denar.'" A solidarnost, kot je pokazala kriza, v Evropski uniji izginja, tako na ravni držav kot tudi pokrajin znotraj evropskih držav – o tem pričajo številne pobude za neodvisnosti – od Veneta do Katalonije.

Demokratizacija bank
Naš zadnji sogovornik je finančni analitik, ki že več kot 30 let dela v londonskem Cityju. Michael Roberts je soavtor ideje o socializaciji oziroma demokratizaciji bank. Te bi delovale podobno kot javne železnice ali šolstvo, zato je tudi izredno kritičen do privatizacije državnega lastništva. Roberts demokratizacijo bank, ki naj ostanejo v državni lasti, vidi predvsem v tem, da bi uprave finančnih institucij volili državljani sami: "Na sestavo uprav bi tako vplivali bančni uslužbenci in potrošniki, banke pa bi nato sodelovale pri obnovi slovenskega gospodarstva, ne pa da delajo za dobičke in nagrade vodilnih bankirjev."

Podrobneje o navedenem tudi z gostom v studiu, Mojmirjem Mrakom z Ekonomske fakultete v Ljubljani.