V torek je imel filozof Igor Pribac referat v dvorani Državnega sveta (tam sicer nisem bil), v Mladini o UTD-ju razmišlja Damjan Mandelc, član vodstva nove stranke Solidarnost. V Pogledih o UTD-ju piše Srečo Dragoš. Zadnji navaja pomemben argument v prid UTD-ju: vse hitrejše uvajanje tehnologije zapira 'človeška' delovna mesta hitreje, kot nastajajo nova.
Pred časom sem pisal o doktrini treh gun iz starodavne indijske filozofije samkhja. Lekcijo je povzel najprej Heraklit, potem Fichte, pri Heglu je dobila obliko triade teza-antiteza-sinteza. Lekcija uči, da vsi pojavi v vesolju prehajajo skozi tri stanja: mir, ker ni energije (tamas guna, teza), nemir, ker je energija (radžas guna, antiteza) in mir, ker je energija (satva guna, sinteza). Lekcija je gotovo čista indukcija. Ni namreč mogoče dokazati, da vsi pojavi v vesolju sledijo temu vzorcu. Je pa vzorec mogoče aplicirati na številne pojave.
Socializmi, kot jih poznamo, težijo k vzpostavljanju stabilnosti. Recimo socializmu teza: imamo mir (stabilnost), ampak mir imamo zato, ker ni energije (družbena dinamika).
Kapitalizmi, kot jih poznamo, težijo k vzpostavljanju družbene dinamike. Recimo kapitalizmu antiteza: imamo energijo (družbena dinamika), ki povzroča nemir (nestabilnosti, krize).
In sinteza? Kako doseči mir (stabilnost) z energijo (družbena dinamika)?
Domislici se reče sintetična ekonomija. Če uvedemo samo UTD, se bomo na dolgi rok znašli v gospodarskem tipu Severne Koreje ali Kube. Če pa pustimo stvarem, da gredo v sedanji (neoliberalni) smeri, bo kriza postala način življenja.
Zato predlagam uvedbo UTD-ja skupaj z odpravo delovnega prava. Govorim o popolni deregulaciji trga dela. Tako dobimo osnovni občutek varnosti (UTD) nadgrajen z družbeno dinamiko. Ljudje, ki predlagajo samo UTD ali različne oblike socializma, pozabljajo, da smo ljudje po naravi tudi tekmovalni. Tekmovalnosti z dobrimi željami pač ni mogoče kar ukiniti. Ljudje, ki predlagajo čedalje večjo prožnost dela, pozabljajo, da ljudje potrebujemo tudi občutek varnosti. Odsotnost občutka varnosti vodi v nestabilnost, ta pa v revolucijo.
Se mi pa dozdeva, da bi bilo smiselno tak hibridni sistem uvesti z generacijo, ki ji bomo rekli generacija 0.
PS: V prejšnji kolumni sem predlagal nov koncept mestnega javnega prometa. Predlagal sem, med drugim, postajališča na 100 metrov in bil, kot kaže, premalo ekspliciten. Vsak minibus seveda ne bi ustavljal na vsaki od teh postaj, morda na vsako peto.