Danto je leta 1964 stal na Warholovi razstavi replik škatel Brillo in se vprašal: "Zakaj so te replike škatel Brillo umetnost, originali, ki so tam zunaj nekje, pa to niso?" Prišel je do odgovora, ki se glasi nekako takole: "Nič inherentnega ne dela teh replik za umetnost. Edina stvar, ki te replike v nasprotju z originali dela za umetnost, je teorija." Danto je takrat prišel do heglovskega spoznanja, da se umetnost z Warholovimi škatlami Brillo (do takega sklepa bi lahko prišel že nekaj desetletij prej ob Duchampovem WC-ju…) konča, saj se spremeni v teorijo, se pravi v filozofijo.

Danta je treba revidirati. Izpeljimo žižkovski obrat! Umetnost se z Duchampom ali s škatlami Brillo ni končala, ampak se je samo … trivializirala! Ja, Danto: kaj je vsebina te teorije, v katero se je spremenila umetnost? Dantovo razmišljanje je namreč kompleksno in razvejano … do trenutka, ko izreče, da se je umetnost spremenila v teorijo. Štekate? Vsebina njegove teorije je beseda teorija. Hja, v resnici se s škatlami Brillo (ali Duchampovim WC-jem) konča teorija, umetnost sama se pa trivializira.

In kot sem že napisal v eni prejšnjih kolumn; trivialni umetnosti ni mogoče očitati ničesar. Ničesar razen tega, da je - trivialna. Omenimo ob tem še enkrat Ai Weiweija in njegove keramične replike semen; na milijone so jih naredili v neki kitajski vasi. Naredili so kalupe, oblikovali semena, jih spekli in poslikali. As simple as that.

Ai Weiweijeva semena so kot beat v elektronski muziki. Govorimo o elektronski štanci brez barve (semena so siva), z minimalnimi intervencijami (semena so z minimalnimi vzorci poslikana na roko). Vsa semena so enaka. Kot beat v elektronski muziki.

Tile zadnji stavki so tudi že opis te "mojstrovine". Koliko stavkov sem porabil za opis? Dva, tri? Je mogoče reči še kaj? Seveda. Ob replikah semen, ponavljam ob replikah, je mogoče nakladati do nezavesti. Ob replikah lahko spletemo številne "teorije". Lahko omenimo sončnice, ki se obračajo k soncu, tako kot so se milijoni Kitajcev obračali k predsedniku Mau in tako naprej.

Tudi prdci so lahko umetniško delo, kot zapiše eden od mojih bolj duhovitih komentatorjev tu spodaj. Vse je (lahko) umetnost. Da so Ai Weiweijeva semena ali Duchampov WC umetnost, torej ni dvoma. Kot tudi ni dvoma, da v teh in podobnih primerih govorimo o trivialni umetnosti.