Če ostanem pri prispodobi iz zadnje kolumne, avtomobili še vedno krožijo za varnostnim avtomobilom. Vodstvo dirke premišljuje in se dogovarja, kdaj bo najprimernejši trenutek, da umakne varnostno vozilo in se dirka lahko nadaljuje.
A vodstvo pridobiva nove informacije, ki niso tako prijetne. Zaradi težav na progi se očitno kvarijo nekateri avtomobili in morajo prisilno v boks, kjer bodo opravili postanek in izgubili svoj trenutni položaj, za katerega so se borili tako dolgo.
Kaj ostane vodstvu dirke? Naj pokliče vsa vozila v boks? Naj vsa opravijo postanke in izvedejo nujne prilagoditve, da bodo lahko nepoškodovani končali dirko? Naj vodstvo prekrši svoje pravilo, da dirka lahko traja največ dve uri? Podaljšana dirka bi pokvarila logistične načrte o nadaljevanju sezone. Ali pa bo (glede na to, da so dirkači že opravili 75 odstotkov predvidenih krogov) dirko preprosto ustavila in podelila vse točke?
Te misli me prevevajo, ko berem zadnje nogometne novice iz Nemčije in Anglije. Nemci so najbolj zagreti, prvi med največjimi ligami nameravajo spet igrati tekme državnega prvenstva, kar naj bi se zgodilo že ta konec tedna. V javnost so prišle novice o novih primerih novega koronavirusa tako v prvi kot drugi ligi. Pri Kölnu so osamili trojico pozitivnih, pri Dynamu pa so se odločili, da podobno stori kar celotna ekipa.
Kaj storiti, če bo do pozitivnih testov prihajalo med nadaljevanjem sezone? Za zdaj se zdi, da bo ta če zelo verjetno postal ko. A kaj storiti v tem primeru? V osamitev poslati le okužene igralce ali kar vse člane istega kluba? Seveda ni treba govoriti, kakšne dodatne težave bi to prineslo v izvedbo sezone, ki ima zaradi tako dolge prekinitve že tako ali tako zvezdico regularnosti.
Svoje bodo dodali tudi sami akterji. Nobena skrivnost ni, da športniki želijo nastopati in zmagovati. A položaj se je zaradi koronavirusa precej spremenil. Športnik, ki ni fizično in psihično dobro pripravljen, svoji ekipi lahko prej škodi kot pa koristi. Gotovo je kar nekaj nogometašev, ki razmišljajo, da ima zdravje prednost pred vsakršnim športnim užitkom (ali dobičkom lastnikov). Marsikateri športnik je glasno podvomil o smiselnosti hitre vrnitve in poudaril, da ne želi biti v vlogi poskusnega zajčka. V intimi je takih razmišljanj najbrž še več.
Potem pa imamo še dejavnik človeškega vedenja. Pravila o ravnanju za preprečitev širjenja koronavirusa so (bolj ali manj) znana. Popolnoma drugo vprašanje pa je, kako se upoštevajo. Če je podcenjevanje nevarnosti, ki ga je pred dvema mesecema pokazal Rudy Gobert, že prazgodovina, pa je povsem nekaj drugega vedenje Salomona Kalouja. Odgovor na vprašanje 'kako razširjeno je v resnici neupoštevanje pravil' ostaja zgolj na špekulativni ravni.
Vsi si želimo, da se vrnejo stari časi pred korono. Praktično ni področja, ki se ga ni dotaknila vsaj kakšna od posledic pandemije. Faza ustvarjanja nove normale se razlikuje od področja do področja in zahteva različno količino fizičnega ter psihičnega prilagajanja. Če smo se navadili v trgovine in javne ustanove vstopati z maskami, je očitno ustvarjanje nove normale v športu kompleksnejše. Za zdaj se zdi, da je še najlažji del rešitve črtanje gledalcev na tribunah.
A končna rešitev se kljub temu ne zdi veliko lažja.
Obvestilo uredništva:
Mnenje avtorice oziroma avtorja ne odraža nujno stališč uredništva RTV Slovenija.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje