Pa čeprav smo še četrto leto zapored videli nenavadni razplet, zaključni turnir sezone je namreč pripadel eni od mladih pištol. Odkar se ta turnir uradno imenuje ATP-finale, so zmagovali le tisti, ki še vedno zaman upajo na osvojeni grand slam (Grigor Dimitrov, Alexander Zverev, Stefanos Cicipas in zdaj Daniil Medvedjev).
To z drugimi besedami tudi pomeni, da je trojka Roger Federer, Rafael Nadal in Novak Đoković že krepko v drugi polovici kariere, kjer precej bolj pazijo na svoje zdravje. Ker želijo čim dlje potegniti svoje kariere, je število odigranih turnirjev vse manjše, motivacija pa jasno najbolj našpičena prav na grand slamih, kjer se v nasprotju z zaključnim turnirjem še vedno igra na tri dobljene nize.
Če je moral Roger Federer tvegati eno izpuščeno sezono, se je odločil za pravi trenutek in se v času koronske sezone začel pripravljati na naslednjo.
Novak Đoković ima za seboj precej mešano sezono. Na pozitivni strani sta brez dvoma njegovo razmerje zmag in porazov ter rekordno šesto leto, ko je sezono končal na vrhu lestvice ATP, s čimer je izenačil rekord Peta Samprasa. Skorajda za ovinkom pa je še en večni rekord − število tednov na vrhu lestvice, kar bi moral doseči precej kmalu. Vseeno pa ga najbrž še kako skeli dogodek v New Yorku, kjer je s tisto žogico zadel tisto sodnico in bil kaznovan z izključitvijo. Ne gre pozabiti, da je bil Srb do tistega trenutka v sezoni še brez enega samega poraza.
In Rafael Nadal. Španski as je sicer kar precej zaostal za prvim mestom na lestvici, še vedno zaman lovi svojo prvo zmago zaključnih turnirjih, a vseeno se bo z veseljem spominjal leta 2020. To je bilo namreč leto, ko je v svojem Parizu prišel do rekordnega 20. grand slama. In to na kakšen način! V pozni jeseni, ko se žogice bistveno nižje odbijajo kot na običajnem pragu poletja, je v finalu popolnoma razmontiral prav Đokovića. 13 zmag na istem grand slamu je nekaj, kar bo najbrž ostalo za naše zanamce.
Prvič po šestih letih smo dobili novega zmagovalca slamov. Leta 2014 sta zgodovino pisala Stan Wawrinka in Marin Čilić, to pot je v New Yorku med večnimi pristal Dominic Thiem. Avstrijec je v izjemno živčnem finalu premagal Alexandra Zvereva. Kot da bi se oba zavedala redke in izjemne priložnosti, sta delala res precejšnje napake. Thiem je sicer postal izjemno kakovosten, svojo igro na trdih podlagah pa je letos še nadgradil, ne nazadnje je igral tudi v finalu Melbourna. Vsekakor je to obraz, ki bo še dolgo del elite.
In kaj nas čaka? Leto 2021 na žalost ne bo s tleskom prstov odneslo vseh sledi pandemije. Že novice iz Avstralije nakazujejo, da bo precej težav že z uvodnim grand slamom, ki se zaradi obveznih karanten lahko premakne za kakšen teden morda celo v februar ali marec. V spremenjenih razmerah bo treba izkoristiti vsako ponujeno priložnost, kar je idealen teren za najbolj izkušene in prekaljene igralce.
Obvestilo uredništva:
Mnenje avtorice oziroma avtorja ne odraža nujno stališč uredništev RTV Slovenija.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje