Severni pekel je bil zaradi pandemije tokrat izpeljan v jesenskem terminu. Prvič po skoraj dveh desetletjih je deževalo, kar je bil vzrok za kultne podobe izmučenih gladiatorjev, ki so si z obraza čistili blato in se spraševali, zakaj.

Sorodna novica Končno peklenska nedelja, sicer oktobra, a zato s prvim dežjem po letu 2002

In zakaj pekel? "Uradni vzdevek oziroma kar drugo ime za dirko Pariz–Roubaix je namreč L'Enfer du Nord. Skovan je bil na izvedbi leta 1919, prvi dirki po koncu prve svetovne vojne, ki je popolnoma preoblikovala tamkajšnjo pokrajino in ko so se v preostali Franciji spraševali, ali Roubaix sploh še obstaja kot kraj," je v napovednem članku slikovito opisal novinarski kolega Toni Gruden.

Blato je v nedeljo v večjem delu popolnoma zamazalo sprednje dele športnikov, ki so se iz pisanih in živahnih ljudi spremenili v rjave, umazane in neprepoznavne statiste. Kot da bi vsi postali zgolj številke, ki se gnetejo druga ob drugi ... Kot da bi jih blatni pekel vidno razklal na realno in imaginarno enoto. Realna si je samo želela v cilj, imaginarna pa trkala na dušo kolesarjev in jih kljuvala s preprosto besedo − zakaj.

Ja, niso le števila kompleksna, tudi ljudje smo.

Sorodna novica Mentalni trening preporodil Colbrellija

Odgovor je na prvo žogo precej jasen in tiči nekje v tisti (realni?) dimenziji, kjer prevladuje (realna?) logika življenja, kjer glavno vlogo igrajo besede, kot so služba, denar in vse preostale tuzemske težave in motivacije.

A ljudje bi ostali "samo" v živalskem kraljestvu, če ne bi razvili tudi imaginarne komponente, ki bi nas kljuvala in spodbujala tako k besedi 'zakaj' kot iskanju vedno ponavljajočega ponora novih in norih želja.

To je tisto, kar nas dela ljudi. Sposobnost pogledati zunaj te časovne točke, tako v preteklost kot prihodnost in svoja dejanja sinhronizirati v smeri uresničevanja tistega, kar se je porodilo v našem imaginarnem delu. Zato smo pripravljali sprejeti in se spopasti z realnimi tegobami tu in zdaj, kolesarji pa premagati šesturno blatno romanje od Pariza (v resnici kraja Compiegne okrog 80 kilometrov severno od francoske prestolnice) do Roubaixa.

PS: Od pekla do nebes, a kakor bi znal povedati Dante v Božanski komediji, nikoli ni slabo, če imaš na poti pomoč. Kako realna in/ali imaginarna je bila v primeru slovitega pesnika, pa kdaj drugič ...