V iskanju najboljšega ni težko poiskati kroga glavnih osumljencev v nekaterih še bolj svetovno zanimivih, popularnih in razširjenih športih, kot so na primer nogomet, košarka ali tenis.

Sorodna novica Slovenci letijo na kolesih in smučeh "v poden"

Ima pa kolesarstvo eno veliko prednost − je neverjetno raznovrstno. Pomislimo le na tenis, ki je brez dvoma razširjen šport. Format teniške igre nudi le malo različnih scenarijev, v večini primerov je treba dobiti dva ali tri nize na šest dobljenih iger (majhne razlike o zaključkih nizov so na tem mestu nepomembne). Mera igrišča je znana in enaka. Še največ raznolikosti ponuja podlaga, a zdi se, da je klasičnih specialistov (ki bi na eni podlagi izrazito bolj blesteli) vse manj. V zadnjih dveh desetletjih so glavnino smetane tako pobirali le trije akterji (Roger Federer, Rafael Nadal in Novak Đoković).

Kolesarstvo pa je na drugi strani v svoji naravi neverjetno bogato, saj ga lahko že v osnovi delimo na discipline, ki so si med seboj izrazito različne (cestno, velodrom, gorsko, BMX, ciklokors ...). In čeprav se osredinimo le na cestno, ki je pri nas zaradi težko doumljivih uspehov zlate generacije v ospredju, tudi ta različica ponuja tako različne dirke, da je nemogoče, da bi na seznamu zmagovalcev najpomembnejših tekem srečali tako malo različnih imen, kot jih v tenisu.

Kronometri, enodnevne dirke, etapne dirke, tritedenske dirke, sprinterske etape, razgibane etape, gorske etape ... Ko jim dodamo še taktično komponento (begi, (ne)motiviranost za lov ubežnikov, dirka v dirki ...), je pogosto nemogoče napovedati ime zmagovalca, in kar je še najpomembneje v celotni zgodbi − napad na zmage omogoča široki bazi tekmovalcev.

Sorodna novica Matej Mohorič z vražjim spustom osvojil klasiko vseh klasik!

Matej Mohorič je v soboto na epski in sebi značilni slog dobil uvodni spomenik sezone Milano−San Remo. Član Team Bahrain Victoriousa je z besedami res bogat človek. V prvem intervjuju je natančno opisal razplet tekmovalnega dneva, vključno z inovacijo v podobi potopne sedežne opore, na koncu pa uporabil stavek "ne vem, kaj naj rečem, sem brez besed". Kar je seveda izjemno zabavno, ko imamo v mislih, da je z besedami eden najprodornejših in najiskrenejših kolesarjev, ki imajo bogato vsebino (po koncu kariere ga vidim v vlogi športnega direktorja ali pa komentatorja).

Med njegovimi ključnimi besedami pa je bila misel o vztrajanju in iskanju rešitev. "Sam nimam takšne genetike, kot jo imata Primož ali Tadej, nimamo toliko možnosti kot onadva, ki se kdaj lahko na moč odpeljeta stran. Zame je veliko težje, moram biti zelo pozoren na vse podrobnosti, tehniko, da ne naredim res prav nobene napake." Zaveda se svojih omejitev, hkrati pa ima v sebi toliko želje po uspehu, da se s 'pozornostjo na podrobnosti in tehniko' zna spraviti v položaj, ki mu omogoča napad na zmage.

Divji spusti so njegova specialiteta, prav tako pa se je specializiral za zmage na dolgih etapah. Med profesionalci ima 16 zmag, če odmislimo dva skupna seštevka (Beneluks 2018 in Nemčija 2018), je povprečna dolžina ob 14 preostalih slavjih znašala zavidljivih 194,4 km, če pa pomislimo zgolj na tistih sedem zmag v svetovni seriji, kjer je konkurenca najmočnejša, to povprečje znaša 218,8 km, kar je res visoka številka. Brez dvoma med njegove pozitivne lastnosti tako sodijo tudi vzdržljivost, pogum in taktična genialnost, kar zna nemalokrat unovčiti.

Kolesarstvo torej ponuja veliko priložnosti za različne profile tekmovalcev. Matej Mohorič sodi med tiste, ki ne le s svojo močjo v nogah, ampak tudi v glavi naredijo velik korak k zmagam. In tudi zato so njegove zmage tako posebne.