Kraljeva igra si je to lahko tudi privoščila, saj selitev na splet bistveno ne spremeni narave tega športa. Če je večina drugih športov v spletni obliki popolnoma nekaj drugega in prvenstveno sodi v dimenzijo videoiger, je šah v digitalni obliki še vedno ... šah. Ob nekaterih obveznih pogojih (kamere, stalna spletna povezava), ki so onemogočili, da bi si kdo pomagal z mogočnimi stroji, ki so sposobni preračunati smiselnost posamezne poteze za precej potez vnaprej.
A turnirji v živo, ko igralci sedijo za isto mizo v istem prostoru, imajo vseeno dodatno vrednost in draž, ki tako vznemirja tako šahiste kot gledalce. Leto 2021 je vendarle vrnilo šah vsaj v nekaj starih tirnic. Tako je bil po dobrem letu prekinitve vendarle dokončan turnir izzivalcev za naslov svetovnega prvaka, ki ga je dobil Jan Nepomnjašči.
Rus je ob koncu leta v Dubaju izzval Magnusa Carlsena, po petih predvidljivih remijih je Norvežan dobil maratonsko šesto partijo in s tem kupil vinjeto za nepričakovano gladko avtoceste do ubranitve naslova, zdaj je že petič svetovni prvak. Carlsen je po dvoboju nekoliko presenetil, saj je napovedal, da obstaja precejšnja verjetnost, da svoje krone v začetku leta 2023, ko naj bi bil naslednji obračun, ne bo branil. Nekateri njegovi tekmeci in vrstniki precej dvomijo v ta razplet, brez dvoma pa bi njegova odločitev precej zamajala ustaljena pravila šahovskega sveta. Na eni strani bi bila to velika osvežitev, saj bi zagotovo dobili novo ime na vrhu, po drugi strani pa bi bil to tudi minus, Norvežan je namreč z desetletno vladavino postal velik sinonim za šah, že zdaj je ob bok legendam, kot sta Gari Kasparov in Bobby Fischer. Kar pomeni, da samo njegova prisotnost precej dvigne zanimanje za ta šport. Nekaj podobnega lahko čutimo tudi v kakšnem drugem športu (v golfu tak magnet, denimo, predstavlja Tiger Woods).
Zato pa je Carlsen manjšo klofuto dobil na minulem svetovnem prvenstvu v hitropoteznem in pospešenem šahu, kjer si je spet želel združiti trojno krono. V teh precej hitrejših različicah je celo bolj dominanten, saj ima kar osem naslovov svetovnega prvaka (pet v blitzu, tri v rapidu). V Varšavi je bil na počasnejšem od obeh turnirjev (kjer je bila časovna omejitev 15 minut) osvojil tretje mesto (in precej besnel nad formatom podaljška, kjer sta v primeru enakega števila točk igrala le dva), še slabšo formo pa je prikazal v triminutni različici, kjer je tekmovanje končal na 12. mestu. Vsekakor boleči klofuti, ki mu bosta najbrž dvignili motivacijo.
Za pravo presenečenje in osvežitev je poskrbel komaj 17-letni Uzbekistanec Nodirbek Abdusatorov, ki je elito šokiral z naslovom v rapidu. V blitzu je dolgo kazalo na zmago Levona Aroniana (prvak je bil že leta 2010), ki pa je v končnici popolnoma izpraznil baterije, saj je na zadnjih petih partijah osvojil le še točko. Zlata se je veselil Francoz Maxime Vachier-Lagrave, ki je v tretjem podaljšku le strl domačega aduta Jana Krzysztofa Dudo. Carlsen je po res dolgem času tudi izgubil prvo mesto na jakostni lestvici hitropoteznega šaha, na samem vrhu je zdaj Hikaru Nakamura. Američan zadnji dan ni smel igrati, saj je bil pozitiven na testiranju za covid-19, kar nas pripelje spet nazaj v začarani krog te res dolgotrajne pandemije.
Zanimivo bo videti, kako bo to vplivalo na nadaljevanje sezone in kako pogosto bomo šah spet videli le v spletni obliki. Za zdaj kaže, da bomo naslednji teden spet lahko občudovali enega največjih turnirjev v Wijk aan Zeeju na Nizozemskem, kjer bo figure premikalo 14 odličnih šahistov (kar 12 od teh ima rating višji od 2700).
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje