Za kaj takega je treba samo desetletje v preteklost. Slovenija je bila pred prvenstvom leta 2011 še brez ene same zmage v zgodovini evropskih prvenstev, pa je vedno optimistični novinar Boštjan Reberšak prepričeval poslušalce Vala 202, da je to res nadarjena generacija, ki je sposobna celo osvajanja medalj. Res?

Sorodna novica Slovenci z novo izjemno predstavo do zadnjega v igri za naslov

Za Slovenijo je bil to turnir preboja, saj ni dosegla le prve (in druge) zmage na teh turnirjih, prvič se je tudi prebila v boje na izpadanje. Še kako je bolel poraz v repešažu za četrtfinale proti Finski. Najbolj se spominjam prav tega pelina odbojkarjev, ki so bili na Dunaju na eni strani veseli pisanja zgodovine, na drugi pa so zavedali, da so sposobni veliko več.

Na naslednjem turnirju leta 2013 so na uvodni tekmi (bilo je prav 20. septembra) na kolena spravili aktualne prvake Srbe, kar je bil naslednji kamenček v (za zdaj) srebrni zgodbi. Nadaljevanje turnirja ni bilo tako uspešno, saj je Slovenija v zelo izenačeni skupini pristala celo na zadnjem mestu in s tem brez izločilnih bojev. Še kako se spet spominjam Reberšaka, ki je vztrajal pri svojem prepričanju − Slovenija je dovolj kakovostna celo za medalje, ta generacija je izjemna in zato tudi potrebuje boljše možnosti.

Nadaljevanje poznamo − štirje polfinali, štirje preboji v izločilne boje, v katerih je Slovenija mimogrede štirikrat izločila velikana Poljsko in osvojila tri srebrne medalje. Nobena druga reprezentanca v tem času na evropskih prvenstvih ni osvojila več kot dve medalji.

Opomba: Medalje na EP-jih na zadnjih štirih turnirjih (2015−2021).

Sorodna novica Urnaut: Italijani so imeli jokerja v drugem korektorju

Same velesile, torej. Hkrati pa velja pohvaliti tudi napredovanje na preostalih frontah, ki imajo ogromen pomen. Slovenija se je leta 2018 prvič prebila na svetovno prvenstvo, ekspresno se je uvrstila v svetovno ligo, ki je bila nato ravno ukinjena, si zagotovila vstopnico za Ligo narodov in se tudi tam prebila v polfinale. Manjka le še nastop na olimpijskih igrah.

Preostale velesile imajo precej večji bazen igralcev, ki jih uporabljajo za številne odbojkarske akcije, ki jih res ni malo (letos jih je bilo ogromno od kar mesec dolge Lige narodov, olimpijskih iger v Tokiu in do maratonskega evropskega prvenstva). Italijani so, denimo, po olimpijskih igrah precej prevetrili reprezentanco, kopica mladih in željnih dokazovanja je izkoristila priložnost in brez poraza osvojila naslov evropskega prvaka, pri tem pa tudi dvakrat premagala Slovenijo.

Sorodna novica Slovenski kadeti nadigrali še Ruse in osvojili evropsko zlato

In Slovenija? Mladeniči, ki so leta 2007 začeli serijo zaporednih uvrstitev na EP-je (Dejan Vinčić, Tine Urnaut, Alen Pajenk, Mitja Gasparini) počasi vstopajo v zadnji del svojih karier, naredili so res veliko, najlepši del njihove poti pa se pozna tudi v stranskih posledicah večjega zanimanja za ta šport in vzgoje novih upov. In prihodnost je res svetla, saj se lahko samo obrnejo okrog sebe, kjer vidijo 19-letnega Roka Možiča, za dvema vogaloma pa prihaja še cela generacija nadarjenih odbojkarjev, ki so poleti postali evropski prvaki do 17 let.

Vse to je posledica vztrajnega dela, vere v uspeh in dobrih možnosti za delo.