Poglejmo le družbeno podmnožico, ki sliši na ime šport. V njej lahko opazimo številne procese, ki težijo družbeni ustroj. Od vprašanja migrantov (to temo je pred leti podrobno opisal raziskovalec Loic Ravenel) do neenakopravnosti pri zaslužkih in privilegijih, ki pridejo iz tega naslova.

Na enega od teh je pred dnevi opozoril Julien Benneteau, ki je obtožil Rogerja Federerja, da ima kar nekaj konfliktov interesov, zaradi katerih naj bi imel prednost pri krojenju urnikov. V Melbournu in New Yorku je lahko občutno pogosteje igral zvečer pod reflektorji, ko je vreme precej bolj prijazno.

Moram priznati, da sem bil precej presenečen, da je Benneteau sprožil to temo. Prvič, jasno je, da Federer pogosteje igra v takih terminih. Drugič – še bolj jasno je, zakaj se to dogaja. Preprosto gre za obojestransko korist. Roger Federer velja za simbol tenisa, ki je s svojimi igrami, uspehi, pristopom in odnosom tenis dvignil na zelo visoko raven. Ne gre le za kakovost teniške igre, ampak za pomen, ki ga Švicar prinaša. On ni le neki XY-igralec, ampak nekdo, ki je v tej igri (in seveda v samem športu) pustil tako velik pečat, da je postal magnet.

Če/ko ga organizatorji postavijo v večerni spored, si zagotovijo večjo gledanost tako na tribunah kot pred televizijskimi zasloni. To pa seveda pomeni več sponzorskega denarja, ki ga ne nazadnje posredno dobijo tako najboljši igralci sveta kot tisti, ki so večino kariere preživeli v najboljši stoterici, med temi je seveda tudi Benneteau.

V želji po čim večji demokraciji si zamislimo matematični algoritem, ki bi naključno ustvaril urnik. Dobili bi kaos v zametku, nezadovoljne igralce in gledalce. Organizatorji bi si s tem naredili medvedjo uslugo, posledično pa bi škodovali vsem vpletenim.

Hierarhija je jasna in nič kaj demokratična. A to še ne pomeni, da ni mogoče plezati po tej lestvi navzgor. Pri tem imajo eni v osnovi spet več prednosti kot drugi (primer modernega mladega igralca z odličnim timom in možnostmi je brez dvoma Alexander Zverev). Na srečo pa to ni zadostni pogoj za uspeh. Še vedno odločajo nadarjenost, delo, pristop, zdravje in seveda kanček sreče.