Cilj je izpolnjen.

To pa je tudi vse in nikakor ne sme biti izgovor, s katerim bi odgovorni na Košarkarski zvezi upravičili vse svoje poteze in pod preprogo pometli morebitne napake. Ki pa jih po njihovem mnenju očitno skorajda ni.

Sorodna novica Slovenci na krilih Prepeliča dobili napeto končnico in se prebili na evropsko prvenstvo

Gremo po vrsti. Ja, sistem kvalifikacij je pač takšen, kot je, kar pomeni, da v njih nikoli ne boš imel na voljo vseh najboljših, sploh pa tistega najboljšega, ki navdušuje v Teksasu. To seveda velja tudi za druge države, ki zaradi takšnih in drugačnih vzrokov doživljajo nepričakovane poraze (kar sem ne nazadnje pred dnevi predstavil na portalu Športni SOS). To je košarkarska realnost.

Tako kot marsikateri nogometni selektor malo nekritično (ali v vnaprejšnjem iskanju izgovorov) izjavlja v slogu "danes vsi znajo igrati nogomet", smo zdaj to miselnost prenesli tudi v košarko. Z vsem spoštovanjem do Portugalske, a to je vendarle Portugalska, za katero ne igrajo Cristiano Ronaldo, Bernardo Silva, Bruno Fernandes, Joao Felix in drugi asi, ki jih najprej povežemo z ekipnimi športi. Ne, to je 55. reprezentanca na svetu, ki je bila doma zanesljivo boljša, v Kopru pa malce nesrečno izgubila.

Sorodna novica Primer Trifunović: V igri niso kvalifikacije za EuroBasket, ampak Tokio

Vse skupaj me spominja na zadnje dneve Rada Trifunovića, ko je Slovenija februarja 2020 izgubila na Madžarskem, nato pa komaj premagala oslabljene Avstrijce. Takrat sem napisal kolumno, ki se je vrtela okrog nepriljubljenega selektorja, ki je še bolj kot s slabim delom kazal na svojo nemoč z nebesedno komunikacijo, iz katere je bilo čutiti "Pa kaj sploh hočete od mene?" Skoraj enak vzorec je zdaj mogoče opaziti pri Aleksandru Sekuliću.

Predsednik zveze Matej Erjavec je v pogovoru za Večer komentiral: "Verjamem, da Sekulić v javnosti ni posebej priljubljen. A jaz ne merim uspeha s priljubljenostjo. Po mojem mnenju je za Kokoškovom drugi najuspešnejši selektor v Sloveniji, pri čemer je bil Kokoškov v tej vlogi le leto in pol. Sekulić je že štiri leta relativno uspešen. Seveda tudi selektor, enako kot igralci, doživlja kakšne spodrsljaje. Ni popoln selektor. Popolnega selektorja ni. Je pa Sekulić selektor, ki prinaša rezultate v smislu, da se z njim redno uvrščamo na velika tekmovanja in smo tam konkurenčni. Če kdo misli, da bo Phil Jackson, Pat Riley ali Igor Kokoškov na vsakem tekmovanju Sloveniji prinesel medaljo, se moti. Kakovostna košarka se igra povsod po Evropi, povsod po svetu."

Sorodna novica Zoran Dragić: To je bila blamaža

Spet iskanje izgovorov. Nihče ne zahteva medalj. Največji cilj bi moral biti prihodnost slovenske košarke, ne pa vedno medalja. Spomnimo se celotne zgodovine, ko je imela Slovenija na velikih turnirjih kar nekajkrat precej močnejšo reprezentanco, kot pa jo je imela na zlatem EuroBasketu leta 2017. Medalj (vedno) ne prinašajo (le) imena.

Pomembna ni le kakovost, ampak tudi jasni in iskreni odnosi, ki prinesejo tudi tisto zlorabljeno "pustili smo srce na igrišču". Nekdo, ki zna zložiti vse kose sestavljanke in postaviti trden sistem, jasno razdeliti vloge in naloge. Takšna transparentnost pa prinaša tudi boljše vzdušje – tako med igralci kot javnostjo. Ta ni slepa, le 1600 gledalcev v Bonifiki je tudi svojevrstno sporočilo, Slovenije že nekaj časa ne moremo povezovati z lepo košarko. Ob zdravem odnosu nihče ne oporeka poraza. Nihče, kdor podrobno spremlja košarko, ni zahteval, da se Slovenija spet prebije na olimpijske igre, visoka poraza in nemoč v Grčiji pa sta pokazala, da je težava globlja in potrebuje reset.

Portugalska klofuta je samo spomnila, da stvari niso v redu zložene, hkrati pa se žal zdi, da je vstopnica na EuroBasket (kamor se je uvrstilo tri četrtine reprezentanc v tej fazi kvalifikacij!) priročen izgovor za vodstvo KZS-ja, ki se zadovoljno gleda v lastno ogledalo in zato ne vidi, da ima veliko težav, kjer je morda ta hip največja neustrezna komunikacija (ki je včasih celo na meji cinizma) ter (ne)priznavanjem napak in lastne odgovornosti.