To je čas končnice Lige NBA, ki jo je začelo 16 ekip, število preostalih kandidatov pa se počasi, a zanesljivo prepolavlja. Skozi drugo sito se je uspešno prebil Cleveland, kar je glede na razglašeno sezono vsaj majhno presenečenje, a če v ospredje postavimo najboljšega igralca te generacije - LeBrona Jamesa - je to dokaj varna stava. James namreč še nikoli ni izgubil uvodnega kroga končnice, prav v vsaki od zadnjih sedmih sezon pa je igral v finalu Lige NBA.

Ta razmislek ni namenjen iskanju najboljšega košarkarja do zdaj. Eden izmed pomembnejših argumentov pri tehtanju je število naslovov. To je načeloma precej lažje pri individualnih športih, a tudi tam se lahko precej zakomplicira. Vprašajte le teniške navdušence, ki imajo težave že pri iskanju najboljšega igralca te generacije, kaj šele najboljšega do zdaj.

A številke in naslovi niso vse, ogromno pomenijo tudi ključne poteze, ki še desetletja ostanejo v spominu navijačev in spremljevalcev tega športa. Michael Jordan se lahko pohvali s šestimi prstani, v zavesti navijačev pa ostaja širok repertoar potez, ki so ga zgradile in postavile na vrh piedestala te igre. Omenimo le zadnji met v dresu Chicaga, ki je Bikom prinesel šesti naslov, leto prej je prav tako Utahu z gripo nasul 38 točk (tako imenovana flu game). Vse pa se je pravzaprav začelo leta 1989, ko je na odločilni tekmi uvodnega kroga proti Clevelandu zadel s sireno in Bike poslal v konferenčni polfinale. Akcija je še danes znana kot The Shot.

Drobci, ki so se zgodili v relativno kratkem času, a živijo desetletja, burijo duhove in sprožajo čustva.

Precej teh je samo v letošnji končnici nanizal tudi LeBron James. Na peti tekmi uvodnega kroga je proti Indiani tri sekunde pred koncem blokiral met Victorju Oladipu (vodstvo lige je pozneje priznalo, da bi morali sodniki Indiani dosoditi dve točki), nato pa s sireno zadel trojko za vodstvo v seriji s 3:2. V seriji proti Torontu je pri drugi zmagi navduševal z meti ob padcu nazaj (t. i. fadeway), na tretji pa je ob koncu tekme pretekel celotno igrišče in z izjemno težkim metom od table prehitel sireno.

Vau.

Ni dvoma, da je vsako leto med najboljšimi igralci v ligi, a zdi se, da vsako leto v končnici najde šesto prestavo (ki je morda v rednem delu ne želi uporabljati). V drugem delu kariere v končnici praviloma precej poviša svoje točkovno povprečje.

Opombe: Stolpec R prinaša povprečno število točk v rednem delu sezone, K pa v končnici. V zadnjem je razlika med obema.

Pred dvema letoma sem na portalu Športni SOS prejel vprašanje, ali James lahko z vrha lestvice najboljših strelcev izrine Kareema Abdula Jabbarja. Naredil sem sistem, ki je temeljil na zgodovinskih predstavah najboljših igralcev Lige NBA in njihovi točkovni uspešnosti glede na starost. Moj takratni odgovor je bil NE. Po tem algoritmu sem napovedal, da bo imel po koncu (rednega dela) te sezone na računu 30.126 točk. V resnici jih ima skoraj 900 več (natanko 31.038). Zaradi manjših poškodb in preventivnega počitka sem pričakoval, da bo izpustil kar nekaj tekem. Letos ni niti ene. Odigral je celo največ minut med vsemi igralci najmočnejše lige na svetu.

Kako je to mogoče pri nekom, ki šteje 33 let?

Košarka je pri LeBronu na prvem mestu, kar se pozna tudi zunaj igrišča. Ne le številne treninge, tudi življenjski slog je podredil tej ljubezni. Po oceni njegovega dobrega prijatelja Mavericka Carterja naj bi tako v svoje telo vsako leto vložil milijon dolarjev in pol. V ta strošek naj bi sodila prilagojena prehrana, osebni trenerji, hlajenje telesa s posebnimi terapijami ...

Svoje prilagoditve pa kaže tudi na igrišču, kjer zna varčevati z energijo. Če se spomnimo prej omenjenih šprintov (blokada Oladipu, trojka s sireno proti Torontu), ti kažejo na njegovo eksplozivnost, a podatki kažejo, da svoje maksimalne zmožnosti hrani za posebne trenutke. Njegova povprečna hitrost gibanja v rednem delu sezone je znašala 6,24 km/h, kar ga uvršča na 521. mesto med 539 košarkarji. Povprečje je v končnici še padlo na 6,00 km/h, s čimer sodi na 198. mesto od 209 igralcev. To seveda ne pomeni, da sodi med najpočasnejše igralce, ampak da svoje maksimalne kapacitete uporabi, ko je to najbolj potrebno. V rednem delu je hodil 74,4-odstotka časa, v končnici se je odstotek povzpel na 78,8. Skratka, zmožen je neverjetne prilagoditve, ki mu omogoča, da sploh pride do trenutkov, v katerih lahko zablesti in ljubiteljem košarke vzame sapo.

Tudi to je njegova zapuščina.