Nihče se ne more pohvaliti, da je v dveh letih in pol kar trikrat osvojil Ligo prvakov. To je prejšnji teden uspelo Zinedinu Zidanu, sloviti Francoz se je le nekaj dni po trojčku odločil za slovo od Madrida.

Misel mi je najprej ušla v finale svetovnega prvenstva 2006, kjer je Zidane odigral zadnjo tekmo v svoji bogati karieri, svoj pečat je pustil z glavco. S tem delom telesa je udaril Marca Materazzija, prejel rdeči karton, Italija pa je po streljanju 11-metrovk premagala Francijo. O samem aktu udarca so se pisale analize in knjige, kariera sicer mirnega in preudarnega Zidana pa je ravno ob koncu dobila veliko črno piko.

Tokrat je spet deloval z glavo, le da se je po dolgem premisleku odločil, da odloži knjigo z naslovom Real Madrid.

Zidane je na zadnjem srečanju z novinarji povedal veliko, a hkrati malo. "Vem, da to sporočam v čudnem trenutku, ampak mislim, da je tako najbolje za vse, za igralce, za klub in zame. Ekipa po treh letih potrebuje spremembo, če želi še naprej zmagovati. Potrebuje nov glas, novo metodo dela. Tako sem se odločil, ker ljubim ta klub. Čas je za spremembe, veliki igralci potrebujejo spremembe. Če bi ostal, bi bilo težko zmagovati naprej," so bile njegove misli. Strnjeno – žrtvoval se je za klub. Vsaj tako lahko razberemo iz njegovih besed. Zgodovina športa je polna zgodb serijskih zmagovalcev, ki so po določenem času izgubili del motivacije ali preveč zapadli v rutino, kar jim je odvzelo zagon pri lovu na naslednji pokal, lovoriko in naslov.

Prav tako je jasno povedal, da si še vedno želi zmagovati. Ne verjame torej, da je sam sposoben s temi možmi zmagovati naprej.

Ali ni veličina trenerja, da zna sam spremeniti metodo dela in omogočiti pot do naslednjih zmag? Morda še večja veličina je v tem, da se umakneš, ko ugotoviš, da nisi več pravi človek za to misijo.

Drugi pomembni vidik je izčrpanost. Oziroma z Zidanovimi besedami: "Trenerski posel je zelo utrujajoč, še posebej v takem klubu, kot je Real Madrid." Novinarski kolegi so bili zelo pozorni na besedo 'desgaste' (izčrpanost, utrujenost, op. a), ki jo je – nadvse zanimivo – ob svojem slovesu od Barcelone poudarjal tudi Pep Guardiola. Marsikdo bi pomislil, da je trenirati tak Real ali tako Barcelono, ki imata celo plejado vrhunskih in izdelanih nogometašev, nekaj najlažjega, ampak poteze Guardiole, Zidana in vmes še Luisa Enriqueja kažejo na to, da gre v resnici za neverjetno stresen posel, ki lahko trenerja popolnoma izžame. Vsi trije so se sami odločili, da odkorakajo od vrhunske ekipe. V tem pogledu je premor, ki si ga je omislil tudi Guardiola, več kot razumljiv. Sploh iz perspektive njegovih naslednjih podvigov, ko je nizal lovoriko za lovoriko.

In potem pridemo do vprašanja, kaj še ve Zidane (česar javnost še ne). Kako trden je igralski mozaik? Le nekaj minut po zadnjem sodnikovem žvižgu v Kijevu sta Cristiano Ronaldo in Gareth Bale hitela z namigi o slovesu, vse glasnejše so govorice, da je Zidane v slačilnici (egov) izgubil svojo veljavo, kljub težko ponovljivemu trojčku pa še ni povsem prepričal s svojimi potezami. Še drugo leto zapored je finale začel z enako postavo, v kateri ni bilo niti enega igralca, ki bi ga sam pripeljal v klub. Minila so že štiri leta od zadnjega nakupa, ki sodi v kategorijo 'galaktičnih' (poleti 2014 sta prišla Toni Kroos in James Rodriguez). Igralski kader je še vedno vrhunski, a tudi tak potrebuje nove moči, ki na eni strani prinesejo razbremenitev, na drugi pa zaostrijo konkurenco in spet dvignejo prepotrebno motivacijo. Tretji zaporedni naslov morda kozmetično skrije razliko v primerjavi z Barcelono na državnem prvenstvu, a to ne spremeni dejstva, da so Katalonci osvojili 17 točk več.

Vsekakor gre za premišljeno in taktično odločitev. Osvojil je vse možne lovorike, kot trener Reala je svoje varovance vodil v 13 tekmovanjih, od teh jih je osvojil kar devet. Kot prvi je v Ligi prvakov osvojil tri zaporedne naslove. Napisal je zgodovino. Odšel je na vrhuncu. Odšel je kot zmagovalec.

Glede na izrečene besede tako Zidana kot predsednika kluba Florentina Pereza pa obstaja precejšnja verjetnost, da se bo Francoz nekoč spet vrnil na Realovo klop.