Prvič sem domačo bero filmske produkcije gledala leta 2001 in od takrat nisem zamudila nobene edicije, je pa res, da v zadnjih letih zaradi vse večjega števila filmov, tako v tekmovalnem kot v spremljevalnem programu, vsaj dokler ne bo možno kloniranje, na žalost ni mogoče pogledati prav vsega. Ker pač ni izvedljivo, da sediš na dveh projekcijah in na tiskovni konferenci istočasno, moraš izbrati, kaj boš izpustil. Vsako leto znova težka naloga, predvsem zaradi spremljevalnega programa ter kratkih in študentskih filmov. Prav te večinoma lahko vidiš le na FSF-ju. Nekateri filmi študentov AGRFT-ja se sicer uvrstijo na program RTV, a če nisi ravno na ti s TV-sporedom, jih kaj hitro zamudiš. FSF nam vsako leto znova dokaže, da je slovenski film šele prav začel kariero in da so pred nami mnoge ure uživanja ob slovenskih filmih z domačimi zgodbami, odlično fotografijo, scenografijo, igro in seveda režijo. Upam, da se ne bodo ponovili lanski zapleti okoli izvedbe in organizacije in da bomo jeseni videli že 16. izdajo tega festivala.

Kljub velikemu napredku, ki so ga domači filmarji naredili predvsem v zadnjih letih, še vedno ogled slovenskega filma v kinu ostaja, z redkimi izjemami (Petelinji zajtrk, Gremo mi po svoje), izbira manjšine. Še vedno je veliko preveč tistih, ki ne bodo šli gledat filma samo zato, ker je pač slovenski in ti so tako in tako vedno zanič. Še prejšnji teden sem nekje brala anketo, kateri domači film bi izpostavili tujcu, in vrh lestvice zasedajo Kekec, Cvetje v jeseni in drugi, sicer dobri, a vsaj 30 let stari izdelki, nekoliko novejši sta le prej omenjeni izjemi. In to me vedno bolj jezi. Ko pa je vendar toliko odličnih filmov, sploh v zadnjem desetletju, ki so navdušili na FSF-ju, potem pa mnogi utonili v pozabo, ker niso prišli na redni program kinematografov ali ker jim je zmanjkalo financ za res udarno promocijo. Na srečo se tukaj v zadnjih letih dogajajo premiki, distributerji so končno opazili, da se nekaj dogaja tudi na naših tleh in da ni treba po vse filme v Cannes.

V teh dneh smo dobili nadgradnjo istoimenske knjige iz leta 2010, Zgodovina filma na Slovenskem, ki obsega več kot 800 strani in je do zdaj najobsežnejše delo filmskega poznavalca Zdenka Vrdlovca. Tako da jo za podrobnejše informacije, podatke in raziskave priporočam v branje, spodaj pa sem strnila nekaj celovečernih filmov, ki so se mi v zadnjih letih vtisnili v spomin, in če jih še niste videli, imejte odprte oči, ko se naslednjič prebijate skozi TV-spored ali še bolje, ko se sprehajate med policami z DVD-ji. O kratkih in študentskih pa kdaj drugič, je čisto preveč materiala za eno samo kolumno.

PREHOD, Boris Palčič
Psihološki triler, 2008
Umor, izginotje dolgoletnega prijatelja in bogata ponudba preprodajalca umetniških del, to je šele začetek bizarnega niza dogodkov, sredi katerih se znajde slikar Vlado.
Igrajo: Jure Ivanušič, Iva Krajnc, Anita Kravos, Matjaž Tribušon, Svetozar Cvetković, Uroš Smolej, Maja Martina Merljak
Distribucija: Cinemania group

V oddaji Cinemateka sem se pogovarjala z glavnim igralcem Juretom Ivanušičem:

9:06, Igor Šterk
Drama, 2009
Kriminalist Dušan preiskuje samomor. Primer ga tako obsede, da začenja prevzemati identiteto umrlega in se vse bolj pogreza v njegov svet. Delno tudi zato, ker je njegovo lastno življenje daleč od sreče in zadovoljstva.
Igrajo: Igor Samobor, Labina Mitevska, Silva Čušin, Pavle Ravnohrib, Gregor Baković, Jana Zupančič, Iva Markovič
Distribucija: Cinemania group

OSEBNA PRTLJAGA, Janez Lapajne
Drama, 2009
Kako daleč bi šli vi, da zaščitite svoje otroke pred posledicami njihovih dejanj? Janez Lapajne je povedal: Mojca, glavna junakinja v Osebni prtljagi deluje nekako logično, rešuje svojo družino. Ima svoj prav. Slovenci pa radi rešujejo svoje politične skupine in njim pripadajoče ideologije kot svoje družine. Gre za nekakšen sindrom cosa nostre. Zločini se lažje prikrijejo v skupini ali v družini, oziroma, kot rečemo, vse ostane v družini.
Igrajo: Boris Cavazza, Nataša Barbara Gračner, Nina Rakovec, Klemen Slakonja, Branko Završan, Tjaša Železnik
Distribucija: na željo režiserja se je film predvajal enkrat tedensko v Kinoteki med oktobrom 2009 in junijem 2010.

KRUHA IN IGER, Klemen Dvornik
Komedija, 2011
Družino Novak iz Velenja izžrebajo za nastop v družinskem kvizu. Na poti v Ljubljano se zapletejo v nesporazum s policijo, stvari pa postanejo resnično zanimive, ko se pobliže seznanijo z voditeljem oddaje Josom Bauerjem. Od blizu so stvari na televiziji namreč videti precej drugačne.
Igrajo: Jonas Žnidaršič, Peter Musevski, Saša Pavček, Jurij Drevenšek, Janez Škof, Igor Žužek, Zvezdana Mlakar, Uroš Furst, Gašper Tič
Distribucija: Continental film

POKRAJINA ŠT. 2, Vinko Möderndorfer
Kriminalka, 2008
Med povsem običajnim vlomom mala kriminalca Polde in Sergej dregneta v veliko in nevarno zaroto iz preteklosti. Poleg dragocene slike Pokrajina št. 2 namreč odneseta tudi dokumente, ki razkrivajo tragično ozadje povojnih pobojev nacističnih sodelavcev.
Igrajo: Marko Mandić, Janez Hočevar, Barbara Cerar, Slobodan Ćustić, Janez Škof, Jaka Lah, Maja Martina Merljak
Distribucija: Cinemania group

ZMAGA ALI KAKO JE MAKS BIGEC ZASUKAL KOLO ZGODOVINE, Miran Zupanič
TV-črna komedija, 2011
Zgodba o žgočih stiskah in težavah malega človeka, ki se je na ruševinah solidarnostne družbe in socialne države znašel v krempljih neoliberalistične grabežljivosti in neusmiljene logike kapitala. (Prevod: Vlado Novak je eden najboljših igralcev pri nas, če tega niste vedeli prej, boste po ogledu tega filma zagotovo)
Igrajo: Vlado Novak, Branko Jordan, Zvezdana Mlakar

SREČEN ZA UMRET, Matevž Luzar
Komedija, 2012
Zgodba o večnem upanju, da nikoli ni prepozno za nov začetek, sledi ostarelemu Ivanu, ki se odloči pred smrtjo dokončno urediti vse osebne stvari in v domu za upokojence preprosto počakati na neizbežen konec. A takrat se zabava šele prav začne.
Igrajo: Evgen Car, Milena Zupančič, Vladimir Vlaškalič, Ivo Ban, Janja Majzelj, Juta Kremžar, Dare Valič, Ivo Barišič, Dušan Jovanović
Distribucija: Continental film

P. S.: Če vas pot jeseni prinese v Portorož, ne pozabite, da so vstopnice za filme na FSF-ju v prosti prodaji in projekcije niso le za novinarje in filmarje, zato upam, da se vidimo v dvorani Avditorija.