Ob 400-letnici njegovega rojstva je Ivan Cankar zapisal: "O Trubarju samem imajo neko temno slutnjo tisti, ki ne vedo ničesar o njem in ga smatrajo za navdušenega antiklerikalnega narodnjaka. Tisti pa, ki so nekdaj slišali o reformaciji na Slovenskem, morajo na tihem in globoko v srcu Trubarja edinole sovražiti."

Torej je to leto trenutek, da se ponovi tisto, kar se je zgodilo lani v Lundu na Švedskem. Svetovna luteranska zveza je povabila na praznovanje reformacije papeža Frančiška. Primož Trubar pa povezuje pri nas reformacijo in protireformacijo in je v tem letu tudi spodbuda za trenutek odpuščanja med obema njegovima cerkvama.

Zgodovinar Marko Benedik je dejal, da je "Primož Trubar mož, ki se je tako vidno kot le malokdo vpisal v zgodovino slovenskega naroda, saj je ne le posegel, ampak tudi usmerjal dve temeljni polji narodnega življenja, namreč njegovo vero in kulturo". Primož Trubar je živel v času, ko so pustošili Turki, avstrijski vladarji zahtevali vojni davek, plemstvo in meščanstvo pa vodili nadzor nad cerkveno dejavnostjo. Življenje duhovnikov ni bilo zgledno, verniki pa slabo oskrbovani.

Primož Trubar je štiri leta pred smrtjo, leta 1582, v spremni besedi v drugem delu izdaje Nove zaveza zapisal: "Sem vom vus skrivni čudni svit božji razodil inu dal na znane, skuzi kaj, za čes volo nas hoče v suju milost vzeti inu zveličati š čim, koku imam prav služiti Bogu, vsak svoj leben, stan, poklicanost, službo držati, pelati inu ravnati de Bogu dopade, da bo dobru, srečo imel na tim svetu inu potle v nebesih."

Trubar je bil do leta 1547 duhovnik Katoliške cerkve, potem pa do smrti leta 1586 evangeličanski duhovnik. Njegova prva želja je bila oznanjevanje prave resnice o Bogu. Kot svojo prvo nalogo pa je videl, kar je zapisal v prvem delu Katekizma, pridiganje, da bi ljudje odkrili pravo, "staro krščansko vero". Luter, ki je bil v Trubarjevem času delovanja že mrtev, mu je bil navdih. Govore pa je povzemal od Nizozemca Erazma Rotterdamskega in švicarskih reformatorjev, ki so bili v svojih načelih bolj ortodoksni od Lutra. Navduševal se je nad Bullingerjem in Pelllicanom.

Tiskana knjiga je bila zanj sredstvo, kako bo prinesel besedo Boga do Hrvatov, Srbov in Carigrada. Zato je leta 1561 s somišljeniki ustanovil slovensko Evangeličansko cerkev in južnoslovanski Biblični zavod. Pri pisanju prve slovenske tiskane knjige se je s preprostim jezikom približal najbolj preprostim. Ustvaril je tudi preprost teološki knjižni jezik. Da bi ljudje lahko brali Sveto pismo v maternem jeziku, pa sta se zavzemala že slovanska brata Ciril in Metod. Katekizem je leta 1550 napisal za duhovnike, da bi po Lutrovih nazorih poučevali ljudi.

Naš karizmatični igralec Miha Baloh se ne sprašuje zaman, zakaj ima narodni heroj Kidrič, čigar kip stoji le nekaj sto metrov od Trubarja pred Moderno galerijo v Ljubljani, samo čevelj večji od kipa enega izmed očetov slovenskega naroda.