Pred tednom dni je papež Frančišek prižgal luči na božičnem drevesu pred baziliko svetega Frančiška v Assisija. Ob jelki so postavili jaslice v čoln, s katerimi so po Sredozemskem morju pripluli migranti iz severne Afrike v upanju na boljše življenje. Zato jim je papež dejal: "Za ta božič vas vabim, da odprete srce usmiljenju in odpuščanju! Teh morij ni lahko odpustiti! Kdor upa, vidi daleč, onstran bolečin, težav, vidi lepoto božjega v svetu!" To je božič.

Jim bomo znali odpreti vrata na božič? Bo na sveti večer utihnil ogenj v njihovih deželah? Bo roka svetovnih velesil ob sijoči zvezdi na nebu otrpnila, preden ukaže nasilje? "Polni smo pričakovanj, a dan miru ne pride," je napisal v pismu kristjanom duhovnik George Sabe iz Alepa v Siriji. "Mnogi odhajajo iz pekla brez izhoda. Iščoč po poteh sveta kraj, kjer bi bili varni. Samo vera v Boga jim je gotovost. Upam pa, da živimo konec časov, časov sovraštva!"
Kje in kako naj ugledamo luč miru, ki sveti v našem hlevu? Škofje po zgledu papeža odpirajo po svetu vrata usmiljenja bazilik in stolnic z besedami papeža: "Le tisti, ki izkusi odpuščanje Boga, ve, da ga ljubi. Le tak lahko odpre vrata svojega srca in ne izključi nikogar!"
Zato na zadnjo adventno nedeljo spodbuja Božja beseda iz Svetega pisma vse kristjane po svetu, več kot dve milijardi, da se pripravijo na božič.

Najprej z zadnjim prerokom Stare zaveze, Janezom Krstnikom. Bil je divji mož, poln energije. Nosil je obleko iz kamelje dlake, hranil se je s kobilicami in divjim medom. Zgodovinar Jožef Flavij pravi, da so k njemu prihajali Judje po krst spreobrnjenja v odpuščanje grehov. Ljudi je spodbujal k svobodi, da bi živeli pravično. Napovedoval je Kristusov prihod in pri tem dejal: "Kar je krivo, naj bo ravno in razkopana pota naj bodo gladka!"

Ali pomeni pripraviti pot, pustiti človeka blizu, mu odpreti srce, biti nežen, veseliti se z veselim in jokati z jokajočimi?
Drugi zgled je Božja mati Marija, ki obišče teto Elizabeto. Božič je prav to, ko se naše srce sreča z drugim, ko vztrepeta in zavije v toplino oba. Velike stvari se ne zgodijo na parketu svetovnih razprav, ampak v hlevu. Betlehem je najmanjši med Judovimi mesti. Marija je bila revno dekle iz Nazareta, ne izobražena iz Jeruzalema. Bazilika Jezusovega rojstva v Betlehemu ima tudi samo ena vhodna vrata. Še ta pa so tako nizka, da se moramo globoko prikloniti, če želimo stopiti skozi.

Novorojeno Dete, Luč bomo zagledali, če se bomo sklonili skozi mala vrata svojega srca in povabili vanj Boga. To je drobna snežinka, ki v teh dneh pada za nas z neba, soj luči, ki razsvetli tudi najbolj temen kot zamer, krivic v hlevu našega srca. Pa blagoslovimo ga na sveti večer!