Ni bila pomembna veroizpoved, ne narodnost, ne prepričanje, ne barva, ne desnica ali levica, ne kraj ali verski objekt, ki bi preprečil, da se mu ne bi ljudje pridružili v večernem bedenju na Trgu sv. Petra v Vatikanu.

Kako mu je to uspelo? Vatikanski monarh vodi Katoliško cerkev z 1,2 milijarde ljudi šele pol leta. Organizacija združenih narodov pa nas že mesece opozarja na največjo humanitarno katastrofo stoletja. Nam je njegov nedeljski krik segel tako globoko: "Želimo si mir. Želimo biti možje in žene miru. Vojna rodi vojno, nasilje rodi nasilje." In kakor piše v Matejevem evangeliju, smo v soboto z njimi verjeli, da "kdor prosi, prejme, in kdor trka, se mu odpre", da se odprejo nebesa ljudem, ki kujejo zarote in iščejo osebne interese na Bližnjem vzhodu.

Kdo je ta Jorge Maria Bergoglio, kardinal ubogih iz Argentine, da ima tako moč, pa se že tedne sprašujem? Izvoljen po Svetem Duhu z imenom ubožca iz Assisija, Frančiška. Želi, pravi, da bi bila Cerkev uboga, za uboge, da bi šla k tistim, ki si ne upajo iti na srečanje s Kristusom. Zato nam bo kmalu tudi izdal svojo naslednjo okrožnico z naslovom Blagor ubogim, saj mora "papež služiti vsem, posebej ubogim, šibkim, najmanjšim".

Ker si je za prednostno nalogo postavil človeka in oznanjevanje vere, postopoma spreminja tudi strukture rimske kurije. Najprej je nastopil proti pranju denarja in terorizmu. Kakšno Cerkev bi nam rad s tem približal? Ne z visokimi teološkimi besedami, ki jih danes nihče izmed nas ne razume, ampak s preprostimi telefonskimi klici in dejanji, ko gre naproti človeku, ko nam želi povzdigniti pogled k usmiljenosti Boga, ki je šel na križ, da bi nas osvobodil.

Ali mu bo uspelo postaviti le nujne strukture, tiste, ki so potrebne za življenje Cerkve, ki verjame, da je njena glava Kristus? Kaj mu bo zdaj ob koncu meseca rekla skupina kardinalov, ki jih je imenoval za svoje pomočnike, z zelo dinamičnim, delavnim, mladim vatikanskim državnim tajnikom Pietrom Parolinijem? Ali bo začrtal tretji vatikanski koncil in spravil v življenje dokumente drugega koncila, najprej s prenovo liturgije, pa tudi z vprašanjem duhovništva, saj pastirjev na zahodu Evrope zelo močno primanjkuje?

O enem smo prepričani, da so mladi njegova prihodnost, kal lepše Cerkve in boljšega sveta, zato jim posveča veliko pozornosti. Nam pa bo verjetno še vedno klical svoj slogan: "Premagujte sovraštvo z ljubeznijo, laž z resnico in odpuščanjem, žalost z veseljem." In nas tako povezal v naslednji svetovni dan solidarnosti.