Mojca Pišek v Dnevniku o razstavi Neue Slowenische Kunst v Moderni galeriji.

"… Kar vidim, je izjemno pretenciozno, po bolj pozornem branju pa gre za izdelke polpismenih avtorjev. Veliko tega sloni na slabo prebranih in izjemno slabo razumljenih besedilih, ki jih dobro poznam (nekatere teh sem celo sam napisal). Argumentacija je obupna, manjka osnovne samokritičnosti, veliko izjav je trivialnih (vendar 'oblečenih' v zapleten besednjak) ali preprosto napačnih; veliko je blebetanja."

Noam Chomsky o zvezdnikih postmoderne filozofije.

"Ne razumem, saj me presega."

"Razumem! Nima pomena."

"Ne razumem, ampak ne razumem zato, ker nima pomena."

Igra treh gun o nerazumevanju.

Predstavljajte si, da je pred vami Japonec, ki vam nekaj razlaga. Ne razumete. Japonščina vas presega. Zraven imate prevajalca, ki vas pomiri z ustreznim prevodom. Japonec na neki točki preide v blebet. Ne razumete. Prevajalec vam tokrat pove: "Tole je blebetanje, nič ne pomeni." Sami pri sebi vzkliknete: "Razumem! Saj nima pomena." Japonec blebeta še naprej, zdaj ostanete mirni: "Ne razumem zato, ker nima pomena."

Menda ne razumemo NSK-ja.

Precej preprosto je: ljubljanska srenja (tista, ki ji Piškova pripiše infantilnost) NSK-ja ne razume zato, ker se ji dozdeva, da jo NSK presega. Pripeljimo torej 'prevajalca'. Ampak ta bo (v resnici) samo ponovil tisto, kar smo predtem že vedeli, saj če nihče ne razume, ne razume niti 'prevajalec'. Povedal torej bo, da gre za subverzivno afirmacijo, retrogardizem, semplanje itn. Vse to že vemo in tako bo prevajalec vednost nehote pomešal z razumevanjem, kot da sta vednost in razumevanje eno in isto …

Piškova piše, da ne razumemo, jaz dodam, da ne razumemo zato, ker je brez pomena. Zato se zdaj lahko sprostimo in skupaj uživamo v brezpomenskem blebetanju naše centrale in satelitov.

Čeprav sem bil dejaven del ljubljanske alter scene v osemdesetih, se nikoli nisem počutil kot "član". (Da, model, ki je poslušal Slayer in Whitesnake in ki mu je naravoslovje sorazmerno dobro šlo, je malo štrlel iz 'diskurzivnega' ozadja.) Sicer mislim, da je slikarska skupina Irwin vendar proizvedla kaj izvrstnega, mislim na ikone. Motijo pa se Irwini, ko razlagajo, da v slovenski umetnosti ničesar izvirnega ni. Zanikajo jih Mihelič, Bernard, Brdar, Begič …

PS @Primus: Poklon. Da, ob Duchampu si prideva zelo blizu. Več o tem tukaj.