S tretjim imenovanjem Janeza Janše za predsednika vlade se v slovenski politiki dogajajo pomembni premiki iz več razlogov. Prvič, zato ker je tisti del političnega prostora, ki bo tvoril novo opozicijo in naj bi zagotavljal nadzor nad oblastjo, razdrobljen in vse prej kot složna tvorba, saj se med majhnimi strankami t. i. leve sredine vlečejo zamere iz skupnega obdobja vladanja pod taktirko Marjana Šarca. Resne alternative Janševim demokratom za vodenje vlade tako rekoč ni. In kar je ključno; Janez Janša ni neznanka na domačem političnem prizorišču, poleg tega njegovo stranko postavljajo v negotov položaj politične vezi z vladajočimi strukturami sosednje Madžarske. Zlasti finančni tokovi, ki vodijo iz kroga madžarskega premierja Viktorja Orbana do medijev blizu SDS-a, ne zagotavljajo neodvisnosti prihodnje največje vladajoče stranke v odnosu do tuje države, ki zaradi Orbanove politike že lep čas izgublja verodostojnost v okviru Evropske unije.

Tudi pretekle izkušnje z vladanjem SDS-a razumljivo sprožajo v družbi nelagodje, zlasti iz obdobja prvega vladnega mandata pod taktirko SDS-a. Problematično kadrovanje v tedaj še razvejanem državnem gospodarstvu in medijih so bili le vrh ledene gore v obdobju med 2004 in 2008. Za kondicijo države je tedaj precej bolj usodne posledice pustila davčna reforma, ki je prinesla občutno znižanje prihodkov in posledično povečanje strukturnega primanjkljaja. To je bilo na pragu gospodarske krize za Janševega naslednika na premierskem položaju Boruta Pahorja izjemno neugodna popotnica. Iz prvega Janševega mandata tudi ne gre spregledati prodaje Mercatorja slovenskim tajkunom v zameno za vpliv na medije – Delo in Večer, ki sta bila v lasti Pivovarne Laško. Kot posledico te prodaje danes spremljamo negotovo usodo nekdaj največjega slovenskega trgovca in zaposlovalca, ki je zdaj v rokah ruskih lastnikov propadlega hrvaškega Agrokorja.

Sorodna novica Janez Janša novi predsednik vlade, dobil je 52 poslanskih glasov

V drugi vladi je tudi Janez Janša trpel posledice gospodarske krize, zato je ta čas najbolj zaznamoval sloviti ZUJF – Zakon o uravnoteženju javnih financ, ki je bil deloma logičen odziv na razmere, a je ta ukrep hkrati zmanjšal potrošnjo, kar je dodatno poglobilo gospodarsko krizo. Ko je vlada padla zaradi razkritja KPK-ja o neskladnosti med premierjevim premoženjem in njegovimi zakonitimi prihodki, pa je novi opozicijski voditelj nad Slovenijo in vlado Alenke Bratušek klical zloglasno trojko, ki je ta čas svoj brutalni eksperiment varčevanja že izvajala v Grčiji, kar je bilo v tistem času mogoče razumeti kot nedržavotvorno ravnanje v popolnem nasprotju z nacionalnimi interesi.

Pred nastajajočo tretjo Janševo vlado sta le dve leti, ki ju nova garnitura lahko izkoristi za dobro pozicioniranje pred naslednjimi rednimi volitvami in pametno ravnanje na področjih, kjer je Šarcu zaradi neusklajene manjšinske koalicije in zunajvladne partnerice Levice spodletelo. A tudi pri Janši in njegovi vladi bodo štela dejanja. Ne le pri spopadanju z neizprosnimi demografskimi trendi, zdravstvom in decentralizacijo države, temveč tudi v političnem diskurzu, skozi katerega je SDS-ovo omrežje do današnjih dni utemeljilo, milo rečeno, nenavadno retoriko do drugače mislečih.