Že sama debata o tem, "Kako ga ohraniti?", pove, zakaj so uspešni. Spomnim se naših politikov, ki so se v času navideznega slovenskega uspeha samo hvalili s tem, kako smo super, nihče pa ni razmišljal o tem, ali bomo in kako bomo to ohranili – pa da ne bi razpravljali o tem, ali je bil to res uspeh ali kaj drugega.

V studiu so imeli strokovnjake, finančnega analitika, ki je prišel v Švico iskat boljše priložnosti, politike različnih barv, prek satelitskih povezav pa pomembnega kantonalnega politika iz Lozane in finančnega strokovnjaka iz Pariza, ki je znal v pravem trenutku izzvati z drugačnim mnenjem.

In kaj so vsi skupaj dejali, da je bistvo njihovega uspeha? Vse tisto, kar želimo mi ukiniti oziroma kar želijo drugi, da ukinemo ali prodamo.

1) BANKE – Kantonalne banke so sicer drugače organizirane kot naše banke v lasti države, vendar niso last tujcev in se tako glede jemanja in dajanja posojil vedejo drugače. Ravno tako so njihove spodbude gospodarstvu skrbno preračunane, velikokrat tvegane, vendar v mnogo manjših zneskih: spodbujajo na primer predvsem male podjetnike v družinskih podjetjih, skupine mladih ljudi, ki se odločijo za svoj prvi posel, stare mačke, ki gredo na svoje in bi radi počeli nekaj, o čemer so sanjali kot otroci, projekte, povezane z lokalno pridelavo hrane in izkoriščanjem lokalnih dobrin. Banke se vedejo odgovorno, preštevajo prilive in odlive in – ne tvegajo za velike denarje in brez jamstev.

2) NEPOSREDNA OBLIKA ODLOČANJA – Čeprav je to velikokrat ovira, da bi družba hitreje napredovala, pravijo, da so ravno referendumi ustavili prodajo kantonalnih bank, njihovih lastnih blagovnih znamk, skratka vsega, kar imajo Švicarji za svoje. Res je tudi, da je bilo mnogo čudnih referendumov (podobnih našemu sramotnemu o oploditvi samskih žensk), pa vendar, ko so na tehtnico dali pozitivne in negativne strani referendumov, so ugotovili, da so koristni.

3) URAVNOTEŽENA POLITIKA BREZ EKSTREMIZMOV – Dokazovali so, kako neumni smo Evropejci, ki se delimo na leve in desne; Francozom so celo rekli, da je to njihova največja težava, ki jo morajo rešiti, saj desna vlada sprejme en zakon, leva ga razveljavi in sprejme drugega, tako da imajo "teniški pokal" vsake štiri leta. Vsekakor so dokazovali, da je politika, ki se strogo drži pravil in ki ni ekstremistična, prava pot do uspeha. Politika je poklic, ki pomeni, da vanjo ljudje vstopajo z zavestjo, da morajo biti za zgled in da morajo biti v službi ljudstva, je bilo rečeno. Osebno sem vedno skeptična do ljudi, ki jim daš oblast, saj se takrat vidi, kako pokvarljiva je človeška roba, pa vendar – upam, da so politiki tukaj res taki. Mimogrede, SMS-si, ki so jih ljudje vmes pošiljali, so zapisali tudi tole: "Ekonomski uspeh Švice je samo in izključno uspeh ljudstva, ki mora še bolj in bolje nadzorovati delovanje političnih struktur."

4) JAVNO ŠOLSTVO IN ZDRAVSTVO - V oddaji so predstavljali sistem javnega šolstva, ki podpira švicarski napredek ter z učinkovitim in nadzorovanim delom usmerja mlade. Pohvalili so se z učinkovitim zdravstvenim sistemom – namreč takoj ko prideš v Švico, se moraš zavarovati. Zavarovanje sploh ni tako drago, kot so me strašili – če pogledam na svojo staro plačilno listo in prištejem dopolnilno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji, plačujem isto vsoto za višjo kakovost, obenem pa za ne previsoko doplačilo, ki si ga lahko povprečen Švicar privošči, dobim še dostop do privatnih bolnic, ki so popolnoma ločene – predvsem kadrovsko – od javnih.

5) NIZKI DAVKI – Ja, Švica ima izjemno nizke davke, vendar, dobro si preberite ta argument, ki je bil izrečen kot nasprotovanje povišanju davkov – plačujejo jih vsi. Poudarjam, politiki so rekli, da so proti povišanju, saj nizke davke plačujejo vsi in se nihče ne trudi z utajo, medtem ko bi visoke davke utajevali in jih ne bi plačevali. Izračunali so, da tako poberejo mnogo več, kot bi sicer – nekaj, o čemer bi naši zakonodajalci lahko razmišljali.

Zakaj se mi je to zdelo vredno zapisati? Ker se mudi, ker je Slovenija tik pred kolapsom, moramo biti hitri in spremeniti vse na slabše. Bo, za vraga kdo preveril tuje dobre prakse? Znamo samo kimati in potrjevati, da smo za hlapce rojeni in za hlapce vzgojeni?

Za konec pa še o voditeljici oddaje in malenkostih. Ženska je bila prijazno agresivna, nekakšna njihova Tanja Gobec (samo ne tako čedna), ki je znala iz gostov izvleči vse, kar si je zastavila. Razlika v malenkostih med našimi oddajami, in to je bila bistvena za počutje voditeljice – ta je namreč stala, in to ne v neznosno visokih petah, pač pa v udobnih čevljih s srednje visoko peto, hodila je naokoli, s prstom kdaj pokazala na koga, ga grobo prekinila, če je preveč nakladal, in naredila red, ko je bilo treba. Nihče se ni pritožil, da je bila nekulturna, in nihče ni govoril o tem, kako ne pusti povedati do konca modrega stavka, ki je trajal predolgo. In tukaj je tudi bistvena razlika: gostje so bili gostje, gostiteljica pa gostiteljica. Vsakemu v studiu in drugje v tej družbi pripada določena funkcija, ki jo izpolnjuje in se je zaveda.

Lep pozdrav iz danes praznične Ženeve!

P.S.: Tisti, ki nalagajo, koliko praznikov imamo v Sloveniji – Francozi (tisti iz Francije) neprestano govorijo o tem, da delajo premalo in da samo praznujejo: da boste vedeli, da pri nas spet nismo tako slabi, kot se nam skuša dopovedati. Le izbira in izbor na volitvah je očitno preslab.