… Jacques Lacan (francoski psihoanalitik in psihiater op. BJ) loči željo od potrebe in zahteve. Potreba je biološki instinkt, ki se artikulira v zahtevi, vendar ima zahteva dvojno funkcijo: po eni strani artikulira potrebo, po drugi strani pa deluje kot zahteva po ljubezni. Celo potem ko je potreba artikulirana v zahtevi zadovoljena, zahteva po ljubezni ostane nezadovoljena. Ta preostanek je želja. Po Lacanu, “želja ni niti apetit po zadovoljitvi niti zahteva po ljubezni, ampak razlika, ki nastane, ko odštejemo prvo od drugega.” Wikipedia.

Indijci so delovanje srca, prebave, presnove itd. postavili v prvo čakro, muladharo, ki jo na Zahodu označimo z izrazom nezavedno. Nezavedno = biološka substanca, tisto, kar je potrebno ali nujno, da obstajamo kot biološke entitete. V drugo čakro so postavili delovanje spolnih organov. Spolni organi niso pod nadzorom volje ali zahteve (ki je v tretji čakri), ampak so povezani z željo. Spolni organi torej delujejo, ko se pojavi želja, če imamo funkcionalno telo (kar je funkcija prve čakre).

Pomislimo torej: bitje srca ali delovanje prebavil je neodvisno od naše želje ali volje. Vendar telo s svojim delovanjem (bitjem srca, prebavljanjem …) podpira manifestacijo želje v drugi in v nadaljevanju manifestacijo volje, ki je funkcija tretje čakre. Roko dvignem po volji (če je bila želja manifestna v svadisthani in telo funkcionalno v muladhari), dvigovanje rok ali nog je torej zavestno. (Svobodna) volja je eden od programov tretje čakre, če rečemo z jezikom informatikov. Če tega programa ni, ni volje in roka se ne dvigne. Želja v drugi čakri in nuja v prvi čakri podpirata manifestiranje volje v tretji čakri. Če torej obstaja volja v tretji čakri, da dvignem roko, pa ni želje v drugi, se roka ne bo dvignila. Prav tako se roka ne bo dvignila, če roka fiziološko ni funkcionalna, kar se nanaša na programe prve čakre.

Umetna inteligenca pomeni, da bo nekoč nekdo napisal računalniški program, ki bo v nadaljevanju sam od sebe generiral nove programe. Saj menda tako tudi mi funkcioniramo? Ali res? Si sami pišemo svoje 'programe'? Iz gornjih odstavkov sledi, da je odgovor na to vprašanje negativen. 'Svobodna volja' je samo naziv za enega od 'programov'. Iz česar bi moral slediti zanimiv paradoks, da so računalniki (in stroji nasploh) že ves čas prav toliko 'svobodni' in 'inteligentni', kot smo mi. (?)