Za začetek si oglejmo nekaj dejstev o sedmici:

  • Je neparna in praštevilo. Njena priljubljenost v pravljicah in literaturi nasploh je nesporna, z njo se lahko primerja le še trojka, ki je tudi neparna in praštevilo. Toda če je trojka v marsičem majhna (najmanjše število za ustvarjanje zaporedij in stopnjevanj, osnovna številka, prek katere otrok začne spoznavati svet štetja, itd.), je sedmica že razmeroma velika. Prsti ene roke za štetje do sedem niso več dovolj.
Učimo se šteti do sedem! Ilustriral Arpad Schmidhammer (1857–1921).
Učimo se šteti do sedem! Ilustriral Arpad Schmidhammer (1857–1921).
  • V pravljicah sta vsaj podobno priljubljeni še štirica (včasih je zamaskirana, kot na primer pri Volku in treh prašičkih) in dvanajstica (ki je več kot očitno sestavljena iz produkta trojke in štirice).
  • Sedmica je sestavljena iz dveh zelo pomembnih števil: iz vsote trojke (radi ji dajejo nebesne značilnosti, pomislimo le na Sveto trojico) in štirice (izrazito posvetna, za primer lahko vzamemo štiri strani neba ali pregovorne štiri hišne vogale). Prav zaradi te lastnosti je sedmico zelo čislal Pitagora, ki ga danes poznamo predvsem po pravokotnih trikotnikih (tri stranice in pravi kot, ki je ravno četrtina polnega kroga). Manj ljudi ve, da je bil Pitagora tudi filozof, in njegovi učenci so ljubezen do številke sedem prenesli v naslednje generacije, vse do Isaaca Newtona.
  • Opazovanje narave je privedlo do še ene sedmice: lunin cikel traja ravno 28 sončnih vzhodov in zahodov. Ker se luna tačas spreminja in potuje skozi štiri značilne oblike: polna, prazna in oba krajca, je sledila logična delitev števila 28 na štiri dele. Da, tako so prišli do sedmice in zato ima teden sedem dni.
  • Sedem dni so tednu določili Babilonci (morda tudi že kdo pred njimi, a zapisov o tem ne poznamo), pozneje so se temu prilagodili Rimljani (sprva so imeli v tednu osem dni), dneve v tednu pa so poimenovali po bogovih. Ker so bogove enačili s planeti (med katere so uvrščali tudi Sonce in Luno, zato imamo še danes Sun-day in Mon-day), teh pa so poznali sedem (do vključno Saturna: Satur-day), so začeli znanstveniki podobna pravila iskati še drugje v naravi.
Je v mavrici res natanko sedem barv (Pixabay)?
Je v mavrici res natanko sedem barv (Pixabay)?
  • Ko je Newton razklonil mavrico na stotine barv, jih je sprva poimenoval pet, a se mu je zdelo, da bi jih moralo biti sedem. Zato je dodal še oranžno in indigo. Tudi v glasbeno oktavo smo vtaknili sedem solmizacijskih zlogov (z do spredaj in zadaj), da le pridemo do pravljične sedmice.
  • Ker ima kocka kot starodavni pripomoček za igre na srečo od ene do šestih pik, so jih razporedili tako, da imata nasprotni ploskvi vedno enako vsoto. Seveda so vsakič dobili sedmico (natanko trikrat). Če igramo z dvema kockama (najpogostejša igra s kockami v igralnicah), je sedmica najpogostejša vsota. Tako ne preseneča, da so tudi na igralne avtomate vtaknili sedmico kot prinašalko sreče.
Najpogostejša vsota pik je sedem (Pixabay).
Najpogostejša vsota pik je sedem (Pixabay).

Tako vidimo, da je v naravi sedmica sicer prisotna, a je še veliko več primerov, ko so se zanjo odločili, ker so nekako verjeli, da ima posebno mesto. Zanimiva spletna raziskava Alexa Bellosa, ki je leta 2014 obiskovalce svoje spletne strani spraševal po njihovi najljubši številki, je na prvo mesto po priljubljenosti prepričljivo postavila sedmico. Med več kot 30 tisoč glasujočimi jih je skoraj desetina za svojo najljubšo izbrala številko sedem. Trojka na drugem mestu je na primer dobila za četrtino, osmica na tretjem pa že za tretjino manj glasov. Poudariti velja, da so veljala vsa števila, zato so izbrali tudi Pi (3,14), e (Eulerjevo število), i (kvadratni koren minus ena), milijon (priljubljeno število bogatašev) in tako naprej.

Sedem Švabov, ilustriral Ernst Wurtenberger (1868–1934).
Sedem Švabov, ilustriral Ernst Wurtenberger (1868–1934).

V pravljice, za katere še vedno radi pozabljamo, da jih po definiciji pripovedujemo, velja predvsem, da so vase vključevale vplive okolja (kjer je bila sedmica priljubljena že pred pravljicami), in ne obratno. Če malo pogledamo po naslovih pravljic bratov Grimm, je sedmico lahko najti (Sedem Švabov, Volk in sedem kozličkov, Sedem krokarjev in pogojno Sneguljčica, ki jo od Disneyjeve priredbe naprej samodejno povežemo s sedmimi palčki in Sedem na en mah, ki je manj znani naslov Pogumnega krojačka).

Toda trojka je vseeno precej pogostejša – v naslovih se pojavi vsaj desetkrat, lahko tudi petnajstkrat, če se sprehodimo skozi vse izdaje (mimogrede – v času življenja Grimmov jih je bilo sedem), tudi dvojka je v naslovu štirikrat in dvanajstica trikrat.

Druge pravljice prav tako dobro poznajo sedmico. V starejši različici Lepotice in zveri je družina sedemčlanska (oče, tri sestre in trije bratje, ki so v poznejših različicah izpuščeni), Perraultov Palček (pravljica, sorodna Janku in Metki) predstavlja sedem bratov, njegova Trnuljčica sedem vil, Sinbad je šel na sedem potovanj ...

Pomen sedmice v pravljicah verjetno najbolje spoznamo prek njene rabe. Praviloma je sedem povezana s količino – sedem česar koli pomeni veliko česar koli.

  • Tako imamo sedemmiljske škornje, čarobno obuvalo, s katerim v hipu premagamo velike razdalje.
  • Princese so zaprte v stolpe za sedem let, da se poudari, kako dolgo so bile zaprte.
  • Sedem muh je ubil krojaček, da se je lahko pohvalil, koliko jih lahko ubije naenkrat (a so si ljudje vseeno še lahko predstavljali).
  • Sedem palčkov je branilo Sneguljčico pred zlobno kraljico (a jim je kljub temu ni uspelo obraniti). Veliko jih je bilo, a to ni zadoščalo. Priti je moral princ, ki je s svojo kakovostjo dosegel nekaj, česar njihova količina ni mogla.
Sneguljčica, ilustrirala Gertrud Caspari (1873–1943).
Sneguljčica, ilustrirala Gertrud Caspari (1873–1943).
  • Predpostavka o sedmici kot predstavnici besed veliko, mnogo, dolgo in podobnih se ujema z opažanji, da je človek načeloma sposoben prepoznati in si zapomniti največ sedem predmetov, ne da bi štel. Podobno velja za besede in številke, čeprav so odstopanja. Predvsem otroci in starejši si praviloma zapomnijo manj, z nekaj vaje pa se sedmica lahko tudi poveča za eno ali dve.

Takšne ugotovitve je dalo več poskusov, s katerimi so raziskovali kratkoročni spomin, ki zagotovo sodeluje pri poslušanju pravljic in drugih pripovedi. Sedmico tako pričakovano najdemo v Bibliji in drugih religioznih besedilih, za katera je značilno, da so jih veliko pripovedovali, prepisovali in prirejali.

Da sedmica v določeni zgodbi ni vedno nujna, dokazujejo različice, v katerih namesto te nastopa kaka druga številka, na primer Volk in šest kozličkov ali Molly Whuppie (škotska različica Palčka), ko morajo namesto sedmih v gozd trije otroci.

Volk in sedem kozličkov, ilustriral Oskar Herrfurth (1862–1934).
Volk in sedem kozličkov, ilustriral Oskar Herrfurth (1862–1934).

Tako se zdi, da sedmice v besedila, pravljična ali nepravljična, ne pridejo zato, ker bi tja spadale zaradi naravnih zakonitosti, ampak ker se je skozi številne priredbe ta številka najbolje ’prijela’ med pripovedovalci in občinstvom. Kljub številnim dokazom o takšnih ali drugačnih magičnih lastnosti števila sedem lahko ugotovimo, da je tako priljubljeno predvsem zato, ker je – priljubljeno.

Vsi uporabljeni slikovni materiali so v javni lasti.

Viri:

http://slikanice.blogspot.com/2019/08/ucimo-se-stevil-slikanico-arpada.html

https://colors.site123.me/blog/tag/rainbow-colors

https://plaza.rakuten.co.jp/didyouknow/diary/202309080000/

https://pravljice.wordpress.com/2019/08/30/pravljice-s-pomembno-vlogo-stevila-sedem/

https://childrensandhouseholdtales.wordpress.com/2019/08/15/wolf-and-seven-kids/

https://past-tense.mystrikingly.com/blog/snow-white-by-gertrud-caspari