Če rojstvo pravljice postavimo v 16. stoletje (Basilejev Pentameron) ali vsaj v 17. stoletje (Perraultove Zgodbe mame Goske), nas morda lahko preseneti, da so priljubljene že tako dolgo. Pravzaprav so, ob upoštevanju sodobnih filmskih pravljic s superjunaki, danes bolj kot kadarkoli prej. Eden poglavitnih razlogov za uspeh te literarne zvrsti je gotovo možnost razlaganja ene in iste pravljice (celo brez različic) na tisoč in en način.
Pravljica o Palčku
Da ne bom dajal vedno istih primerov (in še obzorja si lahko malo razširimo), bom za vzorec večplastnosti sporočil pravljic vzel malce manj znano pravljico. Palček spada v zgoraj omenjeno zbirko Charlesa Perraulta, v kateri je le osem pravljic, a kar štiri spadajo med največje uspešnice vseh časov:
- Perrault ni bil prvi, ki je napisal Rdečo kapico, ji je pa prav on dal značilno rdeče ogrinjalo, po katerem je svetovno znana še danes.
- On je dal Pepelki steklene čeveljce in na pomoč poslal vilo z bučo.
- Perraultov Obuti maček je v skoraj nespremenjeni obliki priljubljen že od izida 1697.
- Njegova Trnujčica je sicer drugačna od danes najbolj znane verzije bratov Grimm, a v prvi polovici so razlike zgolj malenkostne (druge polovice pa pri bratih Grimm ni, zgodba se konča s prebujenjem in poroko).
Ob teh štirih pravljicah so izšle še štiri danes skoraj pozabljene, a ravno Palček je vseeno zlahka prepoznaven, saj gre za različico Janka in Metke, tako da namesto obnove naštejem le bistvene razlike:
- Namesto brata in sestre nastopa sedem bratov.
- Namesto mačehe hoeč otroke v goz odpeljati oče.
- Namesto čarovnice v gozdu naletijo na velikana (tudi on je ljudožerec).
- Otroci velikana ne ubijejo, temveč mu najmlajši (Palček) ukrade sedemmiljske škornje, s katerimi družina nato obogati.
Sedaj pa k sporočilom, ki jih lahko odnesemo ob branju Palčka!
1. Prevelika številčnost družin je eden ključnih razlogov za revščino.
Perrault posmehljivo že v uvodu pove, da se drvarju in njegovi ženi v le štirih letih rodi kar sedem otrok. Toliko ust je pač težko prehraniti in tudi kasneje v zgodbi (ko se otroci prvič vrnejo) jasno pokaže, da kratka finančna injekcija le kratkotrajno reši težavo z lakoto. Rast družine bi torej morala biti usklajena z rastjo prihodkov, česar pa drvar in njegova žena ne dosegata.
Spotoma je Perrault vnesel še nekaj za pravljice vedno dragocene simbolike. Ob pravljičnem številu sedem je tu gotovo dejstvo, da se je v tako kratkem času lahko rodilo toliko otrok, kar napeljuje na dvojčke, ki so tradicionalno povezani z nadnaravnimi pojavi.
2. Blagostanje družine (oziroma prebivastva na sploh) je odvisno od finančnega toka, ne od enkratne pomoči.
Ko se otroci prvič vrnejo iz gozda, je doma prava veselica, a ta je kratkotrajna. Njihova osnovna težava (prenizki redni prihodki) namreč ni rešena in oče jih ob prvi priložnosti spet odpelje v gozd. Za trajno rešitev je treba ustvariti reden pritok sredstev (na koncu to dosežejo s cenjeno službo Palčka pri kralju).
V tem primeru dajem s stališča uporabne vrednosti osebno veliko prednost Palčku pred Jankom in Metko (domov sta se vrnila s polnimi žepi dragocenosti iz čarovničine koče, a še vedno brez zaposlitve). Poleg tega moramo upotevati, da je Perrault Palčka napisal v obdobju, ko je bil že v nemilosti na dvoru Ludvika XIV in je izgubil večino rednih prihodkov, torej se je razlike med denarjem v žepu in denarjem, ki redno priteka v žep, še kako zavedal.
3. Zvijača je močnejša od grobe sile.
Čeprav je velikan bistveno močnejši od fantičev, ga Palček prelisiči tako, da zamenja nočna pokrivala fantov s kronicami, ki jih ponoči na glavah nosijo velikanove hčere. Tako velikan ponoči pomotoma pobije kar lasten zarod, Palček z brati pa pobegne.
Zelo pomebno je, da se niti Palček, niti njegovi bratje v nobenem trenutku ne zatečejo k sili, tako kot na primer Metka, ki čarovnico porine v peč. Čeprav Metki zlahko odpustimo dejanje v samoobrambi, nasilje v pravljici o Palčku izvajajo zgolj odrasli (natančneje oče in velikan, ki sta simbolno tako ali tako en in isti lik).
4. Če imaš v glavi, ni nujno treba, da imaš tudi v nogah.
Velikan s svojimi sedemmiljskimi škornji pobegle dečke hitro ujame, a ti se skrijejo in počakajo, da njihov sovražnik zaspi. Potem mu Palček škornje ukrade in s tem pridobi odločilno prednost tako pred velikanom kot pred sovražniki kraljestva, saj lahko kot sel veliko hitreje raznaša sporočila, pomembna za obrambo dežele.
5. Otroci prinašajo veselje, a tudi odgovornost.
Drvar in njegova žena (oba sta njihova biološka starša, medtem ko imamo pri Janku in Metki očeta in mačeho) imata otroke nedvomno rada, tudi ob obeh vrnitvah se jih razveselita. Toda pomanjkanja denarja, ki vodi v pomanjkanje hrane ne znata rešiti niti sama, niti jima ne pride na misel, da bi iskala pomoč. Tako se zatečeta v skrajnost, ki menda v 17. stoletju niti ni bila tako redka. Odvečna lačna usta preprosto odpeljeta v gozd, pa čepra vesta, da bodo otroci tam verjetno umrli zaradi zveri, če jih že lakota ne bo prej pobrala.
Vendarle Perrault jasno sporoča, da takšno obnašanje ni sprejemljivo. Ker sta otroke zapustila, ju obtožijo in obsodijo. Če se otroci ne bi še pravočasno vrnili, bi ju tudi obesili. Zapuščanje otrok je bila že tedaj kaznivo in smrtna kazen ena od priljubljenih možnosti.
6. Ob pameti šteje tudi srce.
Palček se vrne živ in zdrav in premožen. Pravzaprav se lahko vprašamo, zakaj bi se sploh vračal, saj lahko sam skrbi zase, iz poteka dogodkov pa je jasno, da tudi za svoje brate. Zakaj bi bil torej spet s starši, ki so otroke že dvakrat zapustili?
Očitno zato, ker jima odločitev ne zameri. Ob drugi priložnosti (za katero smo že zapisali, da to v resnici ni bila, saj so bili ob prvi vrnitvi otrok še vedno brez finančnega toka), je pripravljen staršem dati še tretjo. Poleg tega bo sam v prhodnosti kott kraljevi sel zelo zaposlen in na njegove brate bo vendarle moral še kdo popaziti. Preudaren in dobrega srca torej!
Seveda bi se dalo izluščiti še kakšno sporočilo, ob katerem lahko odpremo pravo debato, a meenda bo tole dovolj za predstavo o večplastnosti sporočil, ki jih je mogoče potegniti iz ene same in sploh ne dolge pravljice. Da, tako se pišejo klasike.
Vsi uporabljeni slikovni materiali so v javni lasti.
Viri:
https://charles-perraults-fairy-tales.weebly.com/
https://yesterdaysdream.hatenablog.com/entry/2019/09/13/065700
https://ameblo.jp/vintageart/image-12590446392-14745195087.html
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje