Kaj so mokre sanje tako imenovanih neoliberalcev? Deregulacija, deregulirani trgi, dereguliran trg dela še posebej.
Kaj so mokre sanje tako imenovanih neokomunistov? UTD, univerzalni temeljni dohodek.
Kaj če bi tole dvoje sestavili?
Pomislite: uvedemo UTD in dobimo absolutno varnost za vsakega državljana. Od rojstva do smrti vsak mesec vsak dobi po 400 evrov. S tem odpade cel socialni računovodski aparat. UTD je edina »subvencija« v družbi. Tako na neki način med vsemi ljudmi vzpostavimo popolno enakost, osnovno varnost in enako izhodišče za vse. Vsak ima od rojstva do smrti zagotovljena kruh in vodo.
Če ostanemo samo pri tem, pridemo do komunistične idile. Na dolgi rok se vse skupaj konča v Severni Koreji ali na Kubi. V vsakem proračunskem krogu se prerazporeja čedalje manj denarja in nastopita totalna entropija in dolgčas.
Ampak pojdimo naprej: 400 evrov je dovolj za kruh in vodo. Hočete hamburgerje in kokakolo? Hočete veliko hamburgerjev in veliko kokakole? To si morate zaslužiti na popolnoma dereguliranem trgu dela.
Ukinemo delovno pravo! Ni več malega ali velikega dela. Ni več pogodb za določen ali nedoločen čas. Odnosi med delodajalcem in delojemalcem so stvar individualnega dogovora, obligatornega prava, če že hočete. Sindikati v taki konstelaciji verjetno nimajo več funkcije.
Tudi vsi drugi trgi ostanejo popolnoma deregulirani. »Kazino kapitalizem« ostane. Morda lahko uvedemo tudi »flat tax«.
Družbeni odnosi tako ali tako že leta drsijo proti temu stanju. Ampak če ostanemo samo pri tem, dobimo izjemno visoko stopnjo družbene dinamike, to je menda očitno. To pomeni tudi najvišjo mogočo stopnjo nestabilnosti in negotovosti. Kriza, v kateri smo trenutno, bi postala stalna. Ali pa bi jo imeli vsakih pet let. Taka stanja pa so se v zgodovini praviloma končala s krvavimi upori.
Kapitalizem je zabaven in dinamičen: omogoča vse vrste svobode in ponuja priložnosti. Vendar v svoji skrajni verziji povzroči krize in nestabilnosti.
Komunizem je stanje stabilnosti in varnosti. Vendar je v svoji skrajni verziji dolgočasen: vse je prepovedano ali omejevano.
In če združimo najboljše iz obeh svetov? Ali smo s takim konceptom poročili dinamiko kapitalizma in stabilnost komunizma? Ali bi to lahko bila tista tako iskana tretja pot? Program neke tretje stranke?