V Turčijo se je podal tokrat rimski škof, da bi začel z islamskimi voditelji prve konkretne korake za pravo vero, v boju proti vsemu, kar ni v imenu Boga. O svojem obisku Turčije je v sredo pri splošni avdienci v Vatikanu dejal, da je v Turčiji vztrajal, da si morajo kristjani in muslimani skupaj prizadevati za solidarnost, mir in pravičnost.

Gotovo je bil prvi uradni namen papeževega obiska Turčije god apostola Andreja, zavetnika ekumenskega patriarhata. Zato je papež na predvečer praznika molil s pravoslavnimi brati v Istanbulu, v nedeljo pa prisostvoval pri slovesnem bogoslužju. S patriarhom Bartolomejom I. sta v tem letu podpisala že drugo izjavo (po tisti v Jeruzalemu) o pospeševanju edinosti med kristjani in o prizadevanju za odpravo vsakršnega nasilja. S tem je rimski škof gotovo dal patriarhu Bartolomeju I., ki bo prisostvoval tudi na redni generalni sinodi v Rimu prihodnje leto, veliko podporo. Utrdil je njegovo avtoriteto med drugimi patriarhi.

Vsi pa čakamo na trenutek srečanja moskovskega patriarha Kirila I. s papežem Frančiškom. Kiril I. pravi, da ga trenutno preveč zaposlujejo razmere v Ukrajini. Frančišek mu je sporočil, da ga naj le pokliče. Prišel bo kadar koli kamor koli.

Razkol med Carigradom in Rimom je nastal leta 1054. Papežev obisk Turčije je bil ravno ob 50. obletnici odloka drugega vatikanskega koncila Unitatis redingratio, ki govori o edinosti med kristjani. "Zato bo treba stopiti nazaj v prvo tisočletje in se potem podati na pot naprej. Razkol je nastal, ker se Cerkev ni ozirala na Jezusa Kristusa, ampak nase. Najti bo potrebno praznovanje skupne velike noči," razmišlja papež Frančišek o pravi edinosti med kristjani. Kristjane pa je ob obisku spodbudil: "Ne moremo privoliti v Bližnji vzhod brez kristjanov, kjer že 2000 let izpovedujejo vero v Jezusovo ime. Številni naši bratje so preganjani in prisiljeni zapustiti domove."

Koliko časa še ne bo miru na Bližnjem vzhodu? Ekumenski dialog in utrjevanje vezi edinosti med kristjani je bil v Turčiji prvi konkretni korak v dialogu z islamom, korak k miru. Papež je ob obisku diyaneta, najvišjega verskega islamskega organa sunitov, dejal: "Muslimani in kristjani smo varuhi neprecenljivih duhovnih zakladov, med katerimi prepoznavamo skupne elemente. Skupaj imamo očaka Abrahama, molitev, miloščino, post ... Zato smo kot verski voditelji dolžni obsoditi vsako nasilje nad dostojanstvom in človekovimi pravicami." O krivičnih obsodbah islama je ob obisku papeža spregovoril turški predsednik Erdogan. V imenu Boga ne moremo širiti nasilja, je dejal tudi papež Frančišek.

Toda, kdo zaradi vere v Boga seka glave in ruši svetišča? Turčija je znana po nevarnosti terorističnih skrajnežev. Leta 2010 so zabodli predsednika Turške škofovske konference škofa Luigija Padoveseja. Prihodnje leto bo minilo 100 let od armenskega genocida. Zato je papež prav muslimane pozval, naj obsodijo zločine skrajneževe in stopijo k skupnemu prizadevanju za mir. V beli palači v Ankari je dejal tudi predsedniku Erdoganu: "Za dosego trdnega miru je potrebno, da muslimani, Judje in kristjani uživajo enake pravice in imajo enake dolžnosti." Papež je vodstvo države spomnil na terorizem v Iraku in Siriji, na kršenje humanitarnih zakonov glede zapornikov in etničnih skupin, na veliko preganjanja manjšin, med katerimi so najbolj izpostavljeni kristjani in jezdi. V imenu nobenega Boga tega ne moremo delati!

Gotovo pa so papežev obisk in maši v katoliški skupnosti okrepili katoličane, ki jih je le 25.000. Vseh kristjanov je v Turčiji komaj en odstotek. Med 99 odstotki muslimanov je največ sunitov. Turčija priznava le tri etnične skupine: Armence, Grke in Jude. Kaj pa drugi? Med neturškimi narodi so najštevilnejši Kurdi. Nimajo pa do danes nobenih etničnih pravic.

"Turčija ima zaradi svoje zgodovine, geografskega položaja in pomembnosti, ki jo prevzema v regiji, veliko odgovornost. Njene izbire in zgled imajo posebno vrednost in lahko občutno pomagajo pri odkrivanju praktičnih poti miru in avtentičnega napredka. Še naprej si je treba prizadevati za izgradnjo trdnega miru, ki je postavljen na spoštovanju človekovega dostojanstva." Tako je dejal v beli palači ob obisku Turčije rimski romar. Z njim se strinjamo vsi ljudje dobre volje, ki vemo, da je pod soncem tega sveta prostor za življenje vsakega izmed nas, ne glede na barvo kože ali versko prepričanje. Frančišek pa je prerok v imenu Boga za človeka!