Varčevanje kot izgovor
Avtor svetovno znane uspešnice 23 reči, ki vam jih niso povedali o kapitalizmu, ki je prevedena v 30 jezikov, Ha-Džun Čang, je v pogovoru za Globus parafraziral Winstona Churchilla: Kapitalizem je najslabši mogoči sistem, razen vseh drugih. Ne krivi sistema, krivi njegovo implementacijo. Politika prostega trga je pripeljala do krize, kriza pa se izkorišča za uničenje socialnega sistema, ki ščiti najšibkejše, pravi. "To je strašna tragedija, kajti finančno krizo so povzročili bankirji in drugi "bogataši", ki jim je hkrati uspelo, da so svojo krizo pretvorili v vsesplošno krizo, posledice pa plačujejo najšibkejši. Vzroki za to so tudi politični. Vlade izrabljajo primanjkljaj kot izgovor za tanjšanje socialne države. Ko krčijo porabo, krčijo porabo za socialne transferje, kar lahko pripelje do nevarnih razmer za družbo," pravi Chang. Stvari, ki smo jih slišali že tolikokrat.

Vse to že vemo
Prihodnost Grčije je že od leta 2010 v rokah Mednarodnega denarnega sklada, Evropske centralne banke in Evropske komisje. In učinki? Recesija šesto leto, 25% brezposelnost, vzpon nacionalistične stranke Zlata zora. Ko je vodja stranke Siriza Aleksis Cipras prejšnji teden obiskal Berlin in nemškemu finančnemu ministru Schäublu skušal dopovedati, da zdravilo ne deluje in ga je treba menjati, je slišal le, da je treba varčevalne ukrepe dosledno izvajati še naprej. Ob tem ne pozabimo, da je Cipras v predvolilnem času pridobil glasove z ostrim nasprotovanjem varčevalnim ukrepom, pa mu v Grčiji ni uspelo zmagati. Zdaj, ko zmote priznava ugledni zagovornik varčevanja, Mednarodni denarni sklad, bo morda drugače.

In kaj piše v poročilu?
Kot vsebino poročila pojasnjuje sodelavka Helena Milinković, ki se je vanj poglobila, sta Olivier Blanchard in Daniel Leigh priznala, da so se pri napovedih ušteli za 300 % in da so podcenjevali učinek brezposelnosti na gospodarsko rast. "Poenostavljeno ugotavljata, da gospodarstvo, če vlada denimo zmanjša porabo za en evro, izgubi do evra in pol, kar v končni fazi še poveča dolg v primerjavi z BDP-jem. Varčevalni ukrepi so še vedno nujni, a jih je treba načrtovati dolgoročno in jih dobro premisliti, saj politika hitrega krčenja javnih izdatkov državo potiska v recesijo in ji lahko povzroči nepopravljivo škodo," poročilo povzema Milinkovićeva.

In kaj zdaj?
Čang breme krize vali na države, ki vztrajajo pri varčevalnih ukrepih: Nemčijo, Nizozemsko, Finsko. "Nemci s svojimi ljudmi ne bi nikoli tako ravnali," opozarja Čang. In še: "Bogate države so tiste, ki morajo povečati porabo in ustvariti povpraševanje, da bodo lahko šibkejše države tja izvažale in s tem povečale gospodarsko rast. Če tega ne bo, bo šla evropska ideja po zlu," trdi Čang. Napeljuje na to, da se je treba znebiti predsodkov in moraliziranja. Grki dokazano delajo več ur kot Nemci, a je nekaj fundamentalno narobe v njihovem sistemu. Sistemi se do zdaj v Evropi niso spreminjali, le Islandci so ob finančni krizi zmanjšali dobiček najbogatejšim za 30 %, najšibkejšim pa za 10 %. Povsem obratno kot na "periferiji". Da se torej. A, kot pravi Nobelov nagrajenec za ekonomijo Paul Krugman, je za to potreben politični pogum in volja. Ju imamo?