Ko spremljam zapise nekaterih medijev, spremljajoče genialne forumske komentarje, številne samooklicane nacionalno zavedne skupine na Facebooku in zraven dodam še poteze, ki jih vleče vlada, se ne morem znebiti občutka, da je naša država ne le prehodna točka za ljudi, ki bežijo pred uničenjem in vojno, temveč da so ti to vojno prinesli kar s seboj, na naš prag.

Oklepniki, policisti, vojaki, goreči šotori, vpitje ljudi in jok otrok ... totalni kaos. Ampak moje življenje, in upam si trditi, da tudi življenja 99,99 odstotka preostalih prebivalcev države, poteka nemoteno. In če večina države tega sploh ne občuti in če je od 50.000 ljudi, ki so v zadnjih dneh vstopili v Slovenijo, le 47 prebežnikov zaprosilo za azil, čemu torej vse besnenje in jadikovanje, da je država na robu zloma, ter od kje pozivi k postavitvi minskih polj in strojničnih gnezd v Šentilj, Rigonce in Dobovo?

Sam krivim strah in nevednost, ki ju del medijskega prostora z bombastičnimi naslovi in članki, temelječimi na izseku problematičnega posameznika ter s pavšalnim posploševanjem na splošno populacijo, še podpihuje. Tovrstno medijsko igranje na zmedenost, strah in nastrojenost proti tujcem pa ima, poleg dobre prodajne vrednosti tovrstnih vsebin, v nekaterih primerih še zelo jasno politično agendo, osnovano na islamofobnih in rasističnih predpostavkah.

Poleg tega ima podžiganje strahu tudi zelo močno dvojno vlogo. Prvič, s prestrašenimi ljudmi je najlažje manipulirati in prestrašenim ljudem lahko ponudiš "rešitve", ki bi v zdravorazumskem času povzročile močan odpor. Kako smo se zgražali in se obenem hahljali, ko so Američanom po enajstem septembru prodali Patriot Act in z njim Guantanamo, NSA-jeva prisluškovanja in še kaj, češ da pri nas pa kaj takega že ne bi šlo skozi.

A le nekaj dni nazaj je vlada Mira Cerarja ob sodelovanju velike večine DZ-ja vojski podelila določena policijska pooblastila (zakonsko dopolnilo mora sicer prestati še glasovanje v državnem svetu, a če ga zavrnejo, ga bo DZ očitno zgolj še enkrat potrdil).
Gre za zelo nesorazmeren ukrep - ki ni sprožil pretiranih odzivov - s katerim vlada na impliciten način sporoča, da smo že v neke vrste izrednih razmerah, čeprav ustava npr. govori, da se izredne razmere razglasijo, ko je ogrožen obstoj države. Tranzit tisočev ljudi čez naše ozemlje je stresen, a obstoja države zagotovo ne ogroža in nismo še niti blizu takšnemu stanju. Po tej logiki je bila ogrožena tudi Avstrija leta 1956, ko je dnevno več tednov sprejemala tudi po 5.000 prebežnikov iz Madžarske.

Okej, dodatna pooblastila vojske sicer imajo varovalke in naj bi bila le začasna, vendar, kot smo se že naučili iz varčevalnih ukrepov, vsi začasni ukrepi zelo hitro postanejo trajni, zakonska dikcija "če to zahtevajo varnostne razmere", pa mi vliva ravno toliko zaupanja, kot zagotovilo pijanega prijatelja, da ne bo bruhal na zadnjem sedežu avtomobila.

To so občutljive stvari, saj se kaj hitro lahko zgodi, da ukrepi, ki naj bi krepili varnost, to spodkopljejo. In velja opomniti, da je bila naša država osnovana prav na tem, da se vojska v civilne zadeve nima kaj vtikati, kar se odraža tudi v tem, da zakona o obrambi ni mogoče spremeniti zgolj z navadno večino v DZ-ju. Dajanje internih pooblastil vojski tako posega v samo bistvo naše ureditve.

Druga funkcija strahu pa je ustvarjanje plodnih tal za nabiranje političnega kapitala in očitno je politika že zajahala val oportunizma, ki mu nekateri mediji ponovno izdatno pomagajo. Najbolj simptomatičen se mi je zdel v tem kontekstu primer poročanja o nasmejanem selfiju (ali duhovito flamie) enega izmed prebežnikov pred gorečimi šotori. Takoj naslovi, ki vzbudijo čustva v slogu "Preplah, tu so, prišli so požgat našo imovino, ki smo jo tako široko razprtih src ponudili v pomoč". Nihče pa ni opazil okoli 30 ljudi, ki so stali okoli tega osebka in ga neodobravajoče gledali v stilu "Kaj je narobe s tabo?". Ob pokolu 77 ljudi, večinoma tujcev, ki so padli pod streli Andersa Breivika pa se analogno ne spomnim naslovov v domačih medijih, ki bi svarili pred morebitnimi žrtvami, saj da je na severu Evrope pet milijonov psihopatskih klavcev, ki z ostrostrelskimi puškami in "trigger happy" prsti samo čakajo na svojo priložnost. Se pa spomnim naših spletnih komentarjev, ki so Breiviku čestitali za izredno strelsko natančnost ter mu skoraj podelili Nobelovo nagrado za književnost za njegov bolestni fašistični manifest.

Temu ob bok lahko postavimo še poročanja preteklih dni o domnevnem "ropu" v trgovini, o fizičnih spopadih med prebežniki, zapise anonimnih vseznalcev na spletu, ki da so blizu dogajanja in "ki imajo vire", verižne spletne pamflete in kaj vem kaj še vse. Vse to podžiga prej omenjeni prastari strah, ki mi je pri običajnem človeku sicer povsem razumljiv. Strah pred neznanim, pred tem, da bo z neznanim prišlo do fizičnega nasilja, izgube premoženja, bolezni, izgube bližnjih ... To pa politiki spretno izkoriščajo s puhlicami o ograji, zidu, s kazanjem na izmučene policiste in vojake, o islamizaciji Evrope, zelo malo pa se govori o tem, kako stvari razrešiti na izvoru.

In vsi ti strahovi v Sloveniji nimajo še niti ene potrditve v resničnosti. Zato so odzivi, ki gredo v smeri "škoda, ker jih ni že Egejsko morje pogoltnilo", povsem neprimerni in samo spodbujajo diskurz s fašističnimi konotacijami, ki je v Sloveniji že nasploh tradicionalen.

Nacionalna histerija, podkrepljena z niti ne več prikritim rasističnim in šovinističnim diskurzom v medijih, slovenski odpor do česar koli drugačnega in novega ter tradicionalno oportuna slovenska politika, ki je proizvod prej opisanega okolja - vse to so sestavine za razvoj dogodkov, za katere moramo nazaj le dobrih 20 let, za še večjo nazornost pa 75 let, da vidimo, kam peljejo.

In TEGA - ne ljudi v stiski, ki prečkajo naše ozemlje, s katerega, oprostite izrazu, več tisoč ljudi vsako leto sp**di prav zaradi opisane klime - je strah mene.

P. S. - Zavedam se, da je multikulti model v Evropi zašel v težave in da bo treba redefinirati odnose s prišleki, saj gre za kulturno in ideološko zelo različne poglede. Tudi se zavedam, da bodo srednjeročno lahko nekatere težave zaradi velikega dotoka tuje kulture. A sem 100-odstotno prepričan, da demoniziranje, spodbujanje sovraštva, tlačenje v getoizirane predele mest, pozivi k "metkom v čelo" ipd., stanja ne bodo izboljšali oz. pripomogli k njegovemu izboljšanju.

In še čisto za konec, ne pozabite - 24 let nazaj bi večina, ki zdaj poziva k linču, in tudi preostali prebivalci Slovenije, kaj lahko sedela na mrzlih tleh v kakšni opusteli avstrijski kasarni, žvečila kruh in se ob loncih z drugimi prerivala za golaž.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom.

Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih pod novico: V zadnjem tednu v Slovenijo prišlo več kot 56.000 prebežnikov