Foto:
Foto:
Koliko županov so dobile stranke na lokalnih volitvah 2010?
Županski mandati po strankah 2010.
Delež neodvisnih županov na lokalnih volitvah
Vsake volitve imajo večji delež "neodvisnih županov".
Izobrazba županov, izvoljenih na volitvah 2010
Le tretjina ima univerzitetno izobrazbo.

Kaj smo izvolili 2010? Na zadnjih lokalnih volitvah smo izbirali v 208 občinah (v Kopru in Trebnjem je ustavno sodišče volitve zaradi delitev občin zadržalo). Izidi Državne volilne komisije kažejo, da so župani, deklarirani kot neodvisni, prejeli 70 mandatov, ali skoraj toliko kot prve tri stranke skupaj (96). Statistični podatki kažejo, da je med izbranimi vsega 10 ali le 4,8 odstotka žensk in da ima po podatkih, ki so jih občine posredovale SURS-u, komaj tretjina univerzitetno ali višjo izobrazbo. Izide so nato še nekoliko premešale nadomestne volitve marca 2012 v enajstih občinah, kjer so bili župani v državnozborskih volitvah decembra 2011 izvoljeni v Državni zbor Republike Slovenije, s čimer jim je avtomatično prenehal županski mandat po novem zakonu.

Iskanje komunalnih menedžerjev, kot bi glede na opis del in nalog menda najbolj pravilno lahko poimenovali župane, bo tudi tokrat še posebej več kot le to. Globalna slika tokratnega izbora bo presegla lokalne meje, saj se bodo - ne glede na lokalne posebnosti - potrjevali tudi (ne)uspehi državnozborskih volitev 13. julija.

Nestrankarstvo kot nezaupnica politiki
Izidi lokalnih volitev kažejo veliko nezaupnico klasičnim velikim strankam, saj so kar tretjino od takrat iskanih 208 županskih mest zasedli deklarirani nestrankarski kandidati. Ali gre pri tem v resnici za lokalne uspešneže ali le za politike, ki se ne želijo istovetiti z lastno stranko, niti ni tako pomembno. Narašča pojav "nestrankarstva". Pred dvajsetimi leti je bilo takšnih 29 županov med takratnimi 147 občinami - ali petina, pojav pa iz leta v leto narašča (glej tabelo s podatki SURS-a) in, kot kaže, ne bo letos nič drugače.

Bo Cerar izvedel "šoltesa"?
Zmagovalec nedavnih volitev Miro Cerar hiti plesti lokalno mrežo. Podoben poizkus tedaj velike zmagovalke Pozitivne Slovenije je klavrno propadel. Čez dober mesec bo preizkus pokazal, kako trajnosten je trenutni navdih, s katerim iz praktično ničesar ustvariti vrhunski volilni izid. Ni odveč strah v stranki, da bodo izvedli "šoltesa" in uspeli od zmagovalnih do naslednjih volitev izgubiti vse. Črtica Igorja Šoltesa "Kako v 49 dneh izgubiti 35 tisoč glasov" je še zelo živa.

"Stati in obstati" za SLS in SD
Še bolj se tresejo Socialni demokrati. Na nekoč povsem rdeči obali bodo tokrat, kot kaže, celo preskočili lokalne volitve. Obrtnikov sin in cestni dirkač Boris Popovič jih je speljal v medsebojno obračunavanje in tako dokončno uničil. Primorski trendi se radi širijo po celotni državi, kar ni nič kaj obetaven znak za nekoč močno stranko s stabilno podporo, ki je še leta 2012 vodila vlado. Še bolj dokončen "stati inu obstati" čaka večno zmagovalko lokalnih volitev SLS. Le res dober izid jim bo preprečil, da najstarejša slovenska stranka ne bo dokončno obtičala na političnem obrobju. Težko bo ponoviti politični čudež Nove Slovenije, ko so jo po sestopu iz parlamenta nad vodo držale druge (v njihovem primeru) evropske volitve. Morda tolaži le šokanten podatek izidov prejšnjih volitev, da je takrat že obrobni LDS na volitvah 2010 z dvanajstimi župani zasedel četrto mesto med političnimi strankami.

Na lokalnih volitvah so vsi zmagovalci
Za stranke, ki so še pošteno ranjene od državnozborskih volitev, je edina dobra novica, da omogočajo lokalne volitve nešteto razlag volilnih številk. Nekdo bo poudaril, da ima največ županov, drugi se bo hvalil z mestnimi občinami, tretji bo zasedel največ mest v občinskih svetih. Potem lahko vrednost mandata v posamezni občini preračunavamo s številom tamkajšnjih volivcev ali denimo proračunov. Če bi res želeli, bi se lahko spustili še v neskončno četrtnih, krajevnih in vaških svetov. Lokalne volitve so namreč ena tistih disciplin, ki imajo lahko več zmagovalcev kot tekmovalcev.

Kaj smo izvolili 2010? Na zadnjih lokalnih volitvah smo izbirali v 208 občinah (v Kopru in Trebnjem je ustavno sodišče volitve zaradi delitev občin zadržalo). Izidi Državne volilne komisije kažejo, da so župani, deklarirani kot neodvisni, prejeli 70 mandatov, ali skoraj toliko kot prve tri stranke skupaj (96). Statistični podatki kažejo, da je med izbranimi vsega 10 ali le 4,8 odstotka žensk in da ima po podatkih, ki so jih občine posredovale SURS-u, komaj tretjina univerzitetno ali višjo izobrazbo. Izide so nato še nekoliko premešale nadomestne volitve marca 2012 v enajstih občinah, kjer so bili župani v državnozborskih volitvah decembra 2011 izvoljeni v Državni zbor Republike Slovenije, s čimer jim je avtomatično prenehal županski mandat po novem zakonu.