Kdor je pred leti gledal odličen nemški film "Življenje drugih", ki govori o prisluškovanju v nekdanji komunistični Vzhodnonemški republiki, se gotovo spomni prizora, kako oficir Stasija svojim žrtvam prisluškuje v posebni sobi s slušalkami na ušesih.
Sodobni svet takih prizorov ne pozna, saj delo opravljajo računalniki in visoka tehnologija, kar nam je razkril ameriški žvižgač Edward Snowden.
| Oddaja Globus prinaša svet v vaš dom. Izbrane dogodke in pojave voditelja Polona Fijavž in Igor Jurič s pomočjo dopisnikov in sogovornikov analizirata vsak torek ob 23. uri na 1. programu TV Slovenija. Ogledate si jih lahko v živo ali pa v našem arhivu. Vljudno vabljeni. |
<-- Vsebina spodaj se je prenesla iz starega urejevalnika. Odstranite to vrstico in shranite/uredite novico. -->
Zadnji val ogorčenja zaradi vohunske dejavnosti ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) so sprožila medijska razkritja dokumentov o vsesplošnem prisluškovanju prijateljskih voditeljev in držav, ki jih je medijem posredoval Snowden. Glavne tarče so bili milijoni francoskih državljanov in nekateri voditelji prijateljskih držav, kot sta nemška kanclerka Angela Merkel in nekdanji španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero. Razburjenje zaradi razkritja prisluškovanja s strani glavne zaveznice in prijateljice ZDA je prvi dan zasenčilo tudi vrh EU-ja konec minulega tedna. Ob takem prijatelju namreč sovražnikov sploh ne potrebuješ! Voditelji držav, zlasti Nemčije in Francije, so zahtevali čim hitrejša in podrobnejša pojasnila Američanov, poleg tega želita vodilni državi Unije z ZDA še pred decembrom doseči dogovor o pravilih delovanja tajnih služb. Nemčija pa bo skušala skupaj z Brazilijo (tudi ta država je bila cilj prisluškovanja ameriških vohunov) v Združenih narodih predlagati resolucijo proti vohunskim akcijam na spletu. Čeprav mednarodno pravo dovoljuje vohunjenje, pa dogovor iz leta 1976 zagotavlja zaščito zasebne sfere, družine, stanovanja in pisem. Zdaj naj bi to razširili še na svetovni splet.
Zaradi velikega razburjenja svojih zaveznic in prijateljic Američani hitijo z opravičevanjem in napovedmi, da bodo pregledali način delovanja svojih obveščevalnih agencij. Vendar verjetno le malokdo verjame, da bo "Veliko uho", NSA, kaj spremenilo svoje delovanje. Številni ameriški politiki in analitiki namreč poudarjajo, da na ta način rešujejo življenja ljudi, saj tako preprečujejo teroristične napade. Poleg tega so že do zdaj obstajali dogovori in pravila o delovanju tajnih služb, a kot nam kažejo Snowdnova razkritja, se vsaj Američani tega niso držali. Glede na to, da govorimo o tajnih službah in je tajnost njihovega delovanja smisel njihovega obstoja, je težko verjeti, da se bo kaj bistvenega spremenilo. Pred ameriškim "prijateljskim" vohljanjem naj bi bile sicer varne le štiri države, ki skupaj z ZDA tvorijo t. i. skupino "5 očes": Kanada, Avstralija, Nova Zelandija in Velika Britanija. Te države namreč sodelujejo v skupni mreži prisluškovanja telefonskemu in podatkovnemu prometu prek satelitov.
Na podlagi zadnjih razkritij, komu vse in kako so prisluškovali Američani, marsikoga postane strah, da smo se znašli na robu avtoritarne družbe, v kateri ima država orwellovski nadzor nad vsakim posameznikom. Strokovnjaki za zdaj menijo, da še nismo tako daleč, saj posameznik postane tarča šele, ko postane zanimiv za tajne službe. Pred tem pa je le anonimnež v morju podatkov, ki se ves čas pretakajo po spletu ali telefonskem prometu. NSA trdi, da se s svojimi prisluškovalnimi metodami dotakne le 1,6 odstotka celotnega podatkovnega prometa na svetovnem spletu. Za lažjo predstavo, vsako minuto je to toliko podatkov, kot bi jih bilo zbranih v 35 tisoč knjigah. Da bi nekdo bral ali poslušal prav vas, "Janeza ali Marijo Novak", je torej izredno majhna.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje