Ne vem natančno, ali zaradi dežja, ledenega vetra, ki te dni kot za šalo obrača dežnike, in danes tudi mraza, zagotovo pa ne zato, ker bi razlogov za njihove demonstracije čez noč zmanjkalo.

Times Square in Peto avenijo je namesto množice s transparenti ponovno zavzela nič manj odločna reka ljudi, otovorjenih z nakupovalnimi vrečkami, ki z Iphoni v rokah sproti preverjajo, ali je na Amazonu morda cenejše ... Dvignjene pesti ter bojevite, hripave vzklike "No Justice - No peace!" (Brez pravice ni miru!) so preglasili zvončki Božičkov "Salvation Army" ter žametni glasovi ameriške popularne glasbe, ki dobro vedo, ali so za časa življenja vedeli, da tudi v njihovem poslu "Sveta noč" vedno pomaga!

Celo na ameriški desnici je bilo pretekle tedne zelo malo tistih, ki bi si drznili zateči h klasičnemu političnemu besednjaku, češ da so protestniki na ulicah brez razloga, da so zavedeni, navadni huligani, žrtve propagande ali političnih manipulacij ... Predsednik Obama je obsodil uničujoči pohod jeznih zakrinkanih mladeničev v Fergusonu ter njihovo ropanje in požiganje, a hkrati je nedvoumno poudaril, da imajo pripadniki afroameriške skupnosti upravičeno občutek, da so nemalokrat žrtve pretiranega policijskega nasilja, zato so potrebni ukrepi.

Tako silen izbruh nezadovoljstva afroameriške skupnosti na eni strani in zelo zadržane reakcije na drugi samo potrjujejo to, kar statistika dokazuje že desetletja. Ne le razvpita newyorška policija, ki je znana po tem, da najprej strelja in šele zatem sprašuje, policisti imajo tudi drugod po Združenih državah, ko gre za pripadnike afroameriške skupnosti, veliko težji prst kot sicer.

Kljub silnemu čustvenemu naboju, ki ga je povzročila smrt temnopoltega, neoboroženega Michaela Browna v Fergusonu, predmestju prestolnice Misurija St Louisa, s strani policista, so tudi afroameriški skupnosti naklonjeni analitiki priznavali, da preprosto ni mogoče ugotoviti, kaj se je usodnega 9. avgusta dejansko dogajalo. Velika porota, v njej so bili trije Afroameričani, je imela na voljo le razlago policista Darrena Wilsona, ki še danes trdi, da ga je Brown napadel, ko je sedel v policijskem avtomobilu, in da je nanj streljal v samoobrambi, kajti ni vedel, ali je oborožen.

Ker porota preprosto ni imela drugih informacij o dogodku, Michael Brown je mrtev, je sprejela policistovo interpretacijo, s čimer se je izognil sodnemu pregonu. Ni malo tistih, ki se sprašujejo, zakaj je policist lahko izjema. Ali niso vsi državljani, pa četudi nosijo značko in nedvomno opravljajo časten in brez dvoma tudi nevaren poklic, pred zakonom enaki? Ali ni ravno sodni postopek, z vsemi mehanizmi ugotavljanja krivde ali nekrivde, edina in prava pot za ugotavljanje kazenske odgovornosti? Ali je devet laičnih članov velike porote bolj pristojnih za ugotavljanje krivde ali nekrivde kot sodišče?

A če pustimo ob strani Ferguson, o katerem se bržkone pravni teoretiki ne bodo nikoli povsem poenotili, se je zdel primer smrti temnopoltega Erica Garnerja s Staten Islanda v New Yorku, vsaj načelno čist kot solza. Iz tisočkrat videnega posnetka dogodka je povsem jasno, da Garner, sicer srčni bolnik in astmatik, kar seveda ni pisalo na njegovi majici, ne bi umrl, če ga policisti ne bi podrli na tla in ga tam pustili ležati najmanj sedem minut. Nobenega dvoma ni: Garner se je upiral aretaciji, verjetno je žalil policiste, to ni bilo njegovo prvo srečanje z njimi, lahko bi naštevali še in še. Vendar vztrajati, da Garner usodnega julijskega dne ni umrl zaradi policijskega posredovanja, je težko dojemljiv cinizem! Torej ga je zbil avto???!!! Policist se je opravičil za dejanje, češ da ni hotel povzročiti njegove smrti, v pravniškem jeziku naklepa torej ni bilo ... Ali policist samo zato, ker se je opravičil, ker je nosil značko in opravljal časten in nevaren poklic, ni kazensko odgovoren?

Velika porota je ugotovila natančno to in zato je po Fergusonu zavrelo tudi v New Yorku! Več kot pomenljiva je bila izjava prvega človeka mesta, župana Di Blasia: Priznal je, da je svojemu sinu, ki je rojen v rasno mešanem zakonu, svetoval, naj se raje ne zapleta s policijo. Ta je po 11. septembru prerasla v največjo in najučinkovitejšo oboroženo silo v Združenih državah takoj za vojsko. Zaradi pritiska javnosti in županovega komaj prikritega simpatiziranja s protestniki je vodja policijskega sindikata Patrick Lynch sklical novinarsko konferenco in ponovil, da se je Garner upiral policiji, kar je protizakonito, umrl pa je zaradi debelosti.

Župan osemmilionskega kolosa, v katerem je na enem mestu nakopičenega več bogastva in policistov kot kjer koli na svetu, je sinoči pohvalil policijo, češ da je med nedavnimi protesti strokovno in učinkovito opravila svoje delo. Reportažni tovornjaki televizijskih mrež so se že odpeljali z mesta na lov za drugimi zgodbami. Z rekordno nizko ceno bencina, gospodarskim vzponom in splošnim dvigom optimizma Američanov v New Yorku pričakujejo rekordno decembrsko božično prodajo. Na Times Squaru se bo za silvestrovo zagotovo spet zbralo več kot milijon ljudi. Če se boste morebiti izgubili v gneči: vprašajte policista, zagotovo ni daleč; zagotovo vam bo rad prijazno svetoval in ne obotavljajte se, tudi s "selfijem" vam bo zagotovo ustregel, to je vendar New York!