Jasper Johns: Brez naslova,  (1964-1965). Iz razstave v Kunstmuseumu Basel (2007). Foto: EPA
Jasper Johns: Brez naslova, (1964-1965). Iz razstave v Kunstmuseumu Basel (2007). Foto: EPA
Pablo Picasso: Avignonske gospodične, 1907, MoMa.
Pablo Picasso: Avignonske gospodične, 1907, MoMa. Foto: Wikipedia

Skladatelj Bor Turel mi je že pred meseci mimogrede navrgel, da so 'umetniki zvoka' res sledili 'vizualnim umetnikom', in to z zamikom. Na spletu je mogoče najti nekaj smiselnih primerjav, ki so povečini v konjunkciji z mojimi. Rembrandt je kot Beethoven, Velazquez je kot Mozart, Debussy je kot Monet. Igor Stravinski je imel leta 1913 v Parizu premiero svojega dela Posvetitev pomladi. Na koncertu je izbruhnil pretep. (Človek gre na zanič koncert in se potem še stepe, ker je bil koncert zanič? A ni to malo šašavo?) Menda so sedem let prej Picassove 'Gospodične' prav tako povzročile močno zavračanje. Glasba Posvetitve pomladi je polna ritmov s poudarki, odsekanih sekvenc itd. Podobno so tudi Gospodične odsekane, anatomsko popačene, ritem je prevladujoč. Pozneje se je Stravinski, tako kot Picasso v slikarskega, obrnil v glasbeni neoklasicizem.
Skladatelja Schoenberga na spletu nekateri povezujejo z ekspresionizmom, sam ga bolj specifično dajem v družbo s slikarjem Kandinskim. Kandinski je razstavil figuro, vzpostavil abstraktno slikarstvo kot teorijo in prakso. Schoenberg je razšraufal harmonijo, vzpostavil je teorijo in prakso atonalne muzike.
Ampak o vzporednicah iz obdobja po drugi svetovni vojni nisem našel zapisanega skoraj ničesar. Nihče ne misli, da obstaja kontinuiteta med Beethovnom in Madonno. V polju vizualnih umetnosti pa velja, da obstaja kontinuiteta med Rembrandtom in Damienom Hirstom. V muziki je pač manj zmede iz razlogov, o katerih sem že pisal. In zato se vsi zdrznejo, ko potegnem vzporednico med Madonno in Hirstom.
Druga pripomba, povezana z mojim pisanjem, se nanaša na The Beatles. Sam sem postavil Beatle vzporedno z Royem Lichtensteinom in Andyja Warhola z Rolling Stones. Londonski galerist Ian Rosenfeld pa pravi, da obstaja v glasbi Beatlov celo neki notranji razvoj, ki ga pri Lichtensteinu ni. Poleg tega ni časovne razdalje med tema dvema paroma pojavov, take torej, ki je bila v preteklosti vedno prisotna.
Torej bi bilo treba vzporednici za The Beatles in Rolling Stones iskati nazaj v času. Slikarja Robert Rauschenberg in Jasper Johns po privzeti teoriji predstavljata nekakšno vez med abstraktnimi ekspresionisti (Pollock, Motherwell, Hofmann …) in pop umetniki (Warhol, Lichtenstein, Rosenquist …). Sta ta dva prava kandidata?
In če sta prava, postanejo številni pojavi v polju 'sodobne umetnosti' še bolj trapasti. O tem kdaj drugič.