Piščančja jetrca z žajbljevo polento in radičem na žaru Foto: Primož Dolničar
Piščančja jetrca z žajbljevo polento in radičem na žaru Foto: Primož Dolničar
Primož Dolničar
Zato na tem mestu pozivam vse kupce, da vključite možgane in ne nasedajte vsakemu marketinškemu triku, vas proizvajalce pa naprošam, da umaknete neumne neobstoječe sestavine v vaši hrani in začnete poudarjati stvari, ki so dobre in jih vaš izdelek vsebuje. Foto: Osebni arhiv
Polenta
Najprej pripravite polento z mladim kozjim sirom in svežim žajbljem. Foto: Primož Dolničar

Tokrat sem si za cilj zadal, da na žaru ne bom spekel enega samega kosa mletega mesa, v nobeni obliki. In tako sem na hitro odpisal čevapčiče, pleskavice, izognil pa sem se še nekaterim drugim standardnim elementom. Namesto tega sem v trgovini kupil spodnji del govejega hrbta, ki je prekrit z lojem (reče se mu tudi tri tip), in ga pustil v vakuumski vrečki v vodni kopeli na 52 stopinjah dobrih 10 ur.

Ko je prišel čas piknika, sem kos samo še dodobra opekel, loj se je stopil, meso lepo odimilo, in ko se je spočilo, sem ga na tanko narezal, prelil s kakovostnim oljčnim oljem in postregel. Ljudje so se čudili nežnemu mesu s prečudovito aromo in nato je sledilo presenečenje. Žabji kraki, kozice v oklepu, fregola s paradižnikom, celo piščančjo obaro z jurčki mi je uspelo pripraviti. Pa vendar je bila meni daleč najljubša in enostavna, povrh vsega pa še poceni jed, piščančja jetrca s popečeno polento in čebulo.

Za vse ljubitelje dobre hrane vam na koncu izdam recept, zdaj pa se vračam k pikniku. V kombinaciji z glasbo, ki ni bila narodna – ne naša ne ona druga – so gostje uživali v drugačnem pikniku in poskušali žar malo drugače. In vsi po vrsti so bili navdušeni, mene pa sta prevevala sreča in zadovoljstvo. Prepričan sem bil, da bom danes napisal eno resnično veselo pozitivno kolumno, potem pa so mi v mojih samotnih trenutkih, ki jih prebijem v delavnici, misli začele uhajati nazaj, na čas, ko sem nakupoval vse te dobrote za piknik.

V glavi so se mi začele pojavljati podobe deklaracij ali pa celo ovitkov hrane, plakati, napisi opozorila. No, zdaj smo pa tam, moje veselje je iz minute v minute ugašalo, postajal sem neizmerno žalosten in razočaran, v kaj se ljudje spreminjamo. Mar res ne premoremo več trohice zdrave pameti, je oglaševalcem in proizvajalcem hrane res postalo čisto vseeno za na potrošnike, je res glavno vodilo ljudi vleči za nos, oziroma jih "fintirati" v mejah zakonsko določenega.

In sicer kaj se dogaja? Najprej je morala prehranska industrija začeti ustrezno označevati svoje izdelke, kar je resnično pohvalno, navedli so datum proizvodnje oziroma zakola, nato datum uporabe, navedli vse E-je … Iskreno verjamem, (ker raje zaupam ljudem, kot celo življenje živim v paranoji), da se sam nadzor hrane izboljšuje, da nam ne podtikajo izdelkov, ki ne ustrezajo napisu na deklaraciji, pojavlja pa se drug problem, oglaševalci in proizvajalci gradijo svojo prodajo na prestrašenosti ljudi pred smrtonosno nevarnimi elementi v hrani. Tako se je promoviranje spremenilo od tega, da nam nihče več ne pove, kaj njihov proizvod vsebuje, pač pa nam prodajajo nekaj, česar v proizvodu ni. Ne vsebuje gso, ne vsebuje konzervansov, ne vsebuje E-jev in tako naprej v nedogled, tako da vsak dan, ko se odpravim po nakupih spoznam snov, ki je hrana ne vsebuje in je zatorej ne bom zaužil. In neskončno vesel se vrnem domov in kuham kosilo, o katerem nimam zares pojma, kaj vsebuje.

Samo da nima E-jev in konzervansov. In nastopil je trenutek, ko postanem zares razočaran nad vsem in na tem mestu vam bi rad pojasnil en primer te neumnosti in marketinga, ki temelji na strahu. Dejstvo je, da obstaja veliko E-jev, nekaj jih je resnično smrtonosnih, večina njih je v prehrambni industriji prepovedanih. Pojavljajo se tudi E-ji, zaradi katerih ne bomo umrli, niso pa zaželeni. Med vsemi smrtonosnimi E-ji pa so tudi taki kot E300 in recimo še E330. E300 je oznaka za C-vitamin, E330 pa za citronsko kislino.

Oba E-ja najdemo v naravi, prvega večina živih bitji tvori sama, ljudje, ki pa nimamo te sposobnosti, moramo C-vitamin zaužiti s hrano. C-vitamin je najpomembnejši antioksidant v ekstracelularni tekočini. Organizem varuje pred prostimi radikali in lahko ga zaužijemo skorajda v neomejenih količinah. Vsi poznamo dobrodejne učinke C-vitamina, zato si že od nekdaj ob prvih znakih prehlada hitimo stiskati limone. In še to, od nekdaj so me učili, da meso in ribe v kislem ostanejo dlje časa sveži, oziroma se ne pokvarijo, kar pomeni, da je očitno limonin sok tudi dober konzervans. Zato na tem mestu pozivam vse kupce, da vključite možgane in ne nasedajte vsakemu marketinškemu triku, vas proizvajalce pa naprošam, da umaknete neumne neobstoječe sestavine v vaši hrani in začnete poudarjati stvari, ki so dobre in jih vaš izdelek vsebuje.

In za konec, preden vam izdam recept, ki verjetno vsebuje tudi kakšen E, naprošam ljubljanske peke hamburgerjev, da umaknejo napis brez GSO (gensko spremenjenih organizmov) in se raje posvetijo okusu in kakovosti svojega izdelka. Na žalost burger z napisom nečesa, kar je nemogoče preveriti in dokazati, ni pridobil kulinarične kakovosti, samo prodajalci se norčujejo iz nas. Zato vklopimo razum, zahtevajmo račun in ne nasedajmo poceni marketinškim trikom.

In en dober tek, brez strahu pred smrtjo, vam želim.