Ob morebitni uveljavitvi bo škodno deloval tako na razvoj sistema nacionalne radiotelevizije kot tudi na nadaljnje avtonomno ustvarjanje kulturnih in umetniških delavcev, ki delajo na RTV Slovenija in imajo danes status javnih uslužbencev.

Dolgoletna prizadevanja države in sindikatov za dosego vrednostne primerljivosti ustvarjalnih poklicev na RTV Slovenija do podobnih v drugih javnih zavodih s področja kulture bi novela ZoRTV S izničila v celoti; s členi, ki uvajajo nove vodilne delavce in finančne nadzornike sistema, pa omogočila nesprejemljivo visoke plače in nagrade. Člani uprave bi tako lahko dosegali plače in letne nagrade tudi do 200 tisoč evrov, nadzorniki pa polovico manj, kar bi v celoti porušilo vrednostna razmerja poklicev na RTV in tudi do poklicev v drugih dejavnostih v javnem sektorju.

Državni zbor bo v primeru sprejetja novele zakona prevzel odgovornost za nadaljnji obstoj ali sesutje nacionalne RTV in njenega poslanstva na področju kulture.

V postopkih usklajevanja členov zakona, še zlasti o zdaj prikriti statusni preobrazbi RTV in morebitni izločitvi javnih uslužbencev, zaposlenih v javnem zavodu RTV Slovenija, iz Zakona o sistemu plač v javnem sektorju smo se socialni partnerji pogovarjali mimobežno, saj je predlagatelj zakona zavračal možnost za ohranitev preizkušenih in učinkovitih obstoječih rešitev tako za delovanje sistema RTV kot tudi ustvarjalcev radijskih in TV-programov. Predlog novele pravi, da je RTV Slovenija ustanovljena in deluje z namenom zagotavljanja javne službe in je pravna oseba posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Obenem pa njena vsebina ne zagotavlja statusa zaposlenih na RTV Slovenija kot javnih uslužbencev. In kaj potem smo ti zaposleni, ki opravljamo delo za javno službo, katere edini ustanovitelj in lastnik je država? Zajci na polju kulture? In kot taki naj udejanjamo svojo ustavno in demokratično pravico do socialnega dialoga in svoje pravice, ki izhajajo iz dela? Ali pa pač kulturno polje RTV Slovenija ni pomembno in je pravzaprav to prava in resnična neodvisnost?

Morda pa sploh vse skupaj ni pomembno in bo za zdaj še obstoječe široko kulturno in umetniško delo v javnem zavodu RTV Slovenija lahko prepuščeno vrednotenju in upravljanju peščici posameznikov? Brezbrižnost politike in medijev do prevladujoče kulturne in umetniške produkcije v radijskih in televizijskih programih na javnem zavodu RTV Slovenija, ki so namenjeni najširšemu občinstvu, kaže, da ta kultura ni več pomembna. Ni nam znano, da bi se kateri koli politik javno, resno in utemeljeno zavzemal za pomen kulturnega in umetniškega ustvarjanja na nacionalki.

Posledice sesutja vrednostnega sistema v ustvarjalnih in delovnih procesih, ki je bil vzpostavljen v socialnem dialogu v okviru javnega sektorja, se bodo neizogibno pokazale v oslabljenem delovanju javnega zavoda, predvsem pa na programski ravni. S kvazisocialnim dialogom brez ustrezne zakonske podlage bo ogrožen delovnopravni status zaposlenih, z nepremišljeno uvedbo kadrovskih kvot bo pa ogrožena profesionalna raven zavoda. Kot reprezentativni sindikat, ki zastopa 35 avtorskih, izvedbenih in podpornih poklicev na RTV Slovenija, pa je konkretno podal na odboru za kulturo Državnega sveta stališča in predloge o posodobitvi obstoječega zakona.

ZoRTV S bi moral v preambuli ali uvodnih členih vsebovati:

- povzetek Bernske unije avtorskih poklicev, ki determinirajo status nacionalne radiotelevizije, ob tem pa tudi povzetek münchenske konvencije o novinarskem poklicu;
- poglavje s členi, ki določajo oblikovanje višine RTV-prispevka, ki se oblikuje na osnovi gospodarskih gibanj, predvsem pa glede na rast inflacije in makroekonomskih gibanj, ki jih ugotavlja UMAR;
- model upravljanja: ustanovi se dvo- ali tridomni Svet javnega zavoda RTV Slovenija, ki ga sestavljajo predstavniki strokovnih združenj ali organizacij, predstavniki zaposlenih in plačnikov RTV-prispevka (število članov po tretjinah). Pri uredništvih, oddajah in programskih projektih Svet oblikuje 3-5 članske sosvete kot posvetovalna telesa, sestavljajo pa jih strokovnjaki;
- sistem vodenja: javni zavod vodi generalni direktor, Radio in Televizijo pa direktorja in glavna urednika.

Nadaljnja struktura programskega in strokovnega vodenja se posodobi z modelom tenzorske (uredništva so enakovredna po statusu) organiziranosti, kar odpravlja štabno-linijski sistem, značilen za vojaške in policijske strukture, in s tem ustvarja pogoje za nastanek ustvarjalnih napetosti med uredništvi/programi.

S posodobitvijo ZoRTV naj se ukineta Nadzorni svet, Svet delavcev in prepreči namera za ustanovitev delovnega mesta delavski direktor. Teh organov v drugih javnih zavodih s področja kulture, šolstva, vzgoje, znanosti, zdravstva ... ni.

Sindikat je ob predstavitvi stališč in predlogov na seji odbora DS-ja za kulturo pozval državni svet, naj sprejme odložilni veto na predlog novele ZoRTV in s tem omogoči oblikovanje ZoRTV, ki bo prava osnova za zagotavljanje avtonomije sistema RTV in predvsem avtonomije pri ustvarjanju kulturnih, umetniških in informativnih vsebin v programih RTV Slovenija.

Od ministrskega zbora, posebej pa od ministra za finance in ministrice za javno upravo pričakujemo, da bodo v postopku medresorskega usklajevanja besedilo novele zakona temeljito proučili in tudi ovrednotili nekatere, lahko bi rekli zgrešene zakonske rešitve in ocenili, da Predlog novele Zakona o RTV ni primeren za nadaljnji postopek sprejemanja v državnem zboru, predlagatelju pa priporočili, da predlog umakne iz postopka sprejema.
Cilj posodobitve bi moral biti spodbujanje boljše, visoke profesionalne ravni strokovnih in programskih delavcev in programov.