Denis Valič, Pogledi

So zbiralci umetnin, ki iščejo in zbirajo dela 'kontroverznih' umetnikov. Iščejo umetnine, ki so bile ocenjene kot umetniško slabe in si potem negativne ocene tolmačijo kot 'nerazumevanje' kritikov. Pogosto si negativne kritiške ocene razložijo kot signal, da je 'tam' neko 'pomembno sporočilo' in podobno. Radi rečejo, da so se kritiki pogosto motili v preteklosti in iz tega potegnejo indukcijo, da se motijo vedno.

Nasploh živimo v trapastih časih: kdo bi si mislil, da bo po matricah, terminatorjih spet prišel čas, ko bo ljudi zanimala 'realnost'. Ob prelomu tisočletja se je zdelo, da bo simulacija resničnosti povsem povozila resničnost samo. Ampak ne, resničnostne predstave so danes rekordno gledan tip televizijske produkcije. No, morda bo kdo pripomnil, da so resničnostne oddaje pravzaprav simulacija. Simulacija, ki je tako zlita z resničnostjo, da zevi pravzaprav ni. V resnici gre za uresničitev avantgardističnih sanj o zlitju umetnosti in življenja v najbolj dobesednem smislu, o čemer sem pisal tule.

In takole so se 'avantgardistične sanje' torej znašle v funkciji vladavine trapastih.

Ali pa fenomen selfijev: od kod in zakaj, hudiča, je postalo fotografiranje samega sebe v tretjem tisočletju tak bum. Selfiji se zdijo pravzaprav povsem retro in navaden anahronizem. Prav tako kot Facebook in druge platforme, ki iz 'običajnega življenja' 'običajnih ljudi' delajo nekaj 'več'.

Kar naenkrat se pojavi neka traparija, ki je v bistvu povsem nepomembna, nepotrebna, celo anahrona, in jo ljudje pograbijo kot velik hit. Početje številnih 'sodobnih umetnikov' je prav tâko: pogosto velik nič, ki se dela, da je nekaj več, progresivno, kontroverzno, radikalno in ne vem kaj še. Kdo bi si mislil, recimo, da bo tak orjaški hit mrtev morski pes v bazenčku s tekstom, če imate – pomislite! – v vsakem živalskem vrtu prav takega. Res brez teksta, vendar živega. Ali sedenje ob mizi in buljenje v nasproti sedečega. Ali kongres seksualnih delavk. Sami hiti!

Nekaj takega je tudi film, o katerem so se vsi razpisali. Bedasta in zlajnana zgodba, obdelana na banalen način. Ki se kar naenkrat množicam zdi nekaj posebnega: nikad viđeno!

Vsaka generacija vedno znova odkrije strašanske količine tople vode. Le da je danes te tople vode še veliko več kot kdaj koli prej.