Na referendumu jim je namreč uspelo premagati župana Petra Bossmana. To ni bil referendumski upor zoper strupene izpuste, pitno vodo s primesjo živega srebra, smrtno nevarno cesto skozi naselje ... Ne, nič takega! V lucijski civilni iniciativi so z mojstrsko pretkanostjo pri novačenju podpisov in stojnico pod stopnicami upravne enote sprožili referendum o odrabljenih hladilnikih in podganah.

Prav to sta sinonima za zapuščeno grapo sredi lucijskega naselja, ki je občina ni želela preobleči v smrdljivo, strupeno tovarno, ampak v zelenice, park, parkirišča in stanovanja za mlade družine. Ni šans, je rekel Zorman, motor civilnoiniciativnikov, stanovanj pa že ne! Ne potrebujemo jih!

Običajno se v civilne iniciative ljudje povežejo takrat, ko je ogroženo življenje, zdravje, ali ko prebivalcem grozi znižanje kakovosti življenja. Pika, amen! Ker v Bossmanovem projektu niso našli nobene od navedenih groženj, je bilo treba najti drugi "material" za nasprotovanje občini. Zorman & CO so si vzeli pristojnosti in začeli modrovati, razpravljati in polemizirati o temah, ki se jih ne tičejo! Koliko stanovanj naj gradi občina, kje naj jih gradi, za katero populacijo, kdaj, pa da je stanovanj v občini že zdaj preveč … Halo?!

Kar naenkrat so bili strokovnjaki za demografijo, sociologijo prostora, priložnostno so postali geologi in hidrologi, ko so modrovali, kako hudourniška grapa res ni primerna za bivanje, sploh pa ne mladih družin. Zbližali so se z botaniko in ornitologijo, saj so menda našli celo primerke, ki tam edinstveno uspevajo. Tudi astrofizika, če je treba, samo da se obrani ozke lastne interese, beri razgled na morje ...

Koga briga, da se sredi zaokroženega naselja kopiči svinjarija, zakaj bi nas skrbelo, da mladi vse pogosteje odhajajo iz piranske občine, ker ne zmorejo plačati tako dragega kvadratnega metra. Komu mar, da bodo piranska kulturna in športna društva letos dobila manj denarja, ker je morala občina odšteti trideset tisočakov za referendum. Zormanovim zagotovo ne!

Ne skrbi jih niti signal, ki ga pošiljajo potencialnim investitorjem v projekte piranske občine. Kdo sploh bo še hotel priti in odpreti denarnico, če na vratih piše: "Ne vstopaj, huda civilna iniciativa!" Ki naj bi se, kot je slišati, zgodila tudi projektu ureditve središča Lucije. Tam, kjer je že trideset let nasut gramoz, bi zrastla duša kraja, ki je zdaj ni; nov zdravstveni dom, knjižnica, tržnica, park, pozneje še termalna riviera. A vse, kar je ob navdušenju na javni razgrnitvi zbranih Lucijčanov zmogel Zorman, so bile besede, da mu gre na bruhanje.

Krajani, ki se jih še drži zdrav razum, bi morali zdaj pritisniti na občino, naj očisti grapo, odpravi divje parkiranje, položnice pa pošlje vstajnikom. Toda po nekaterih razlagah zdaj, ko je referendum padel, občina v grapo ne sme posegati do konca županovega mandata. Če že ne večina Lucijčanov, so Zormanu zagotovo hvaležne podgane. S svojega balkona z razgledom na morje bo zdaj lahko nemoteno opazoval njihovo množenje. Nobena streha neprofitnega stanovanja mu ne bo v napoto.