Kako lahko v času neprekinjenih kriz živimo v prepričanju, da ni alternativ trenutni ureditvi, sistemu? To je nesmisel, ki meji na enoumje. Dejstvo je, da so ekonomska pravila družbenopolitični konstrukt, ki ga pišemo ljudje, in niso naravni fenomen.

Kot raziskovalka se pri svojem delu srečujem z razvojnimi vsebinami, ki vključujejo tudi kritiko trenutne ekonomske in institucionalne ureditve. Tak okvir ponuja perspektiva od-rasti, ki naslavlja medsebojno povezane krize pri njihovem sistemskem in institucionalnem središču. Od-rast je predlog, gibanje prostovoljnega družbenega zmanjševanja proizvodnje in potrošništva, za družbeno pravičnost in okoljsko trajnost.

Od-rast zagovarja prosti čas. Predlaga vzpostavitev okoljskih omejitev in prenehanje vlaganja v onesnaževalce. Promovira mesta brez avtomobilov, kampanje proti oglaševanju v javnih prostorih in skupnostno oskrbo z energijo. Pa zadruge, udejanjanje participativnih proračunov, univerzalni temeljni dohodek, izmenjevalnice izdelkov in pridelkov, pobude za pregled dolga ... Namen od-rasti je prevpraševati ustaljene misli, koncepte demokracije, pravičnosti, pomena življenja in dobrega počutja. Vodi nas k zastavljanju pravih vprašanj in poskusom najti prave odgovore.

Pri tem me najbolj fascinirajo vprašanja, povezana z ekonomijo dolga, saj je dolg osrednjega pomena za razumevanje vladavine finančnega kapitalizma, ki je brezobziren režim, ki usmerja gibanje anonimnega trga. Dolg, ki zasužnjuje družbe, zanj ni ovira, ampak je celo ekonomsko gibalo sodobne ekonomije. Predstavlja strateško jedro politik. Vladavina ekonomije dolga gre skupaj z drastičnim omejevanjem demokracije.

Varčevalne politike in vprašljiva rešitev problema naraščajočih javnih dolgov, katerih del je bila posledica reševanja bank, uničujejo ljudi po celi Evropi. Očitno je, da je prevzem evra odprl poti financializacije in zadolževanja, skrb za produktivnost pa je nadomestila špekulativna finančna logika bank in podjetij.

IMF je lani oznanil rekordno visoko raven dolga na svetovni ravni, ki pa še vedno raste. Zato je pregled dolga bistven in prvi korak. Pomeni analizo najemanja posojil, zahteva odgovore na vprašanja, zakaj dolg, kdo je imel od tega korist, koliko obresti je bilo izplačanih, koliko časa ga bomo odplačevali ... Pregled dolga ni le orodje nadzora oblasti ali prestrukturiranja dolga, ampak gre tudi za morebiten odpis dolga z mehanizmom revizije, kar vse skupaj okrepi demokratično kulturo. Dostop do informacij predstavlja nadzor civilne družbe nad delovanjem države, javno porabo in spremljanjem politik. Kjer demokracija zahteva smiselno udeležbo ljudi tudi v ekonomskih razpravah, da le-ti lahko sooblikujejo svoje življenje.

Z zanimanjem spremljam ogorčenje nad idejo odpisa dolga, saj je sprejeta kot bogokletna, skoraj nora. Ampak že stare civilizacije Mezopotamije so poznale odpis dolga prebivalstva – splošno amnestijo, ki jo je kraljev edikt iz leta 2300 pr. n. št. povezoval tudi s »svobodo«. Danes poznamo prakso odpisa tako podjetjem – pri nas ustaljena praksa – kot državam. Norveška je kot upnica leta 2006 priznala odgovornost za nelegitimno dajanje posojil petim državam in se odločila za enostranski odpis 62 milijonov evrov. Poznamo tudi primere, ko je država v vlogi dolžnika. Ekvador je leta 2008 po opravljeni reviziji javnega dolga za 900 milijonov dolarjev odkupil papirje v knjigovodski vrednosti 3,2 milijarde dolarjev in s tem prihranil. Tudi Nemčiji, sedanji gospodarski velesili in največji nasprotnici odpisa grškega dolga, je bil po 2. svetovni vojni 1953 dolg odpisan na Londonski konferenci, ki je državi pomagal hitro okrevati.

Smo torej pred dilemo, kaj spreminjati v sistemu, ki se sam nenehno spreminja in od nas nenehno zahteva prilagajanja in reforme. Če vemo, da temelji na dolgu, je lahko zahteva po razgrnitvi sestave dolga dober začetek za nova razmišljanja zunaj družbe rasti. In za to je tako pomembna pravilna ocena stanja in upravičenosti (legitimnosti) dolga – na tem lahko začnemo razpravo, kako odgovoriti na dolžniške krize, ki dušijo ljudi in države.

^{Ajda Pistotnik je raziskovalka in vodja projektov ter del kolektiva EnaBanda.}

^{Rubrika nastaja v sodelovanju s CNVOS – Centrom za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij.}