Sem prav gotovo spadajo komunisti. Odkar smo vsi pod maskami, je komuniste izjemno težko prepoznati in zato nam bo prav prišel priročnik, ki je pred kratkim izšel pri eni naših založb. Priročnik, prebrala naj bi ga vsaj petina Slovencev, je v knjigarnah skoraj razprodan in razgrabili so ga tudi po knjižnicah … Zato na Valu 202 za naše poslušalce povzemamo glavne poudarke, ki naj bodo tako povabilo na branje kot tudi praktični nasvet za boj proti komunistom.

Kot vemo, so komunisti tujerodna invazivna vrsta in ker naredijo precej škode, se je proti njim treba boriti. Priročnik "Kako prepoznati in uloviti komunista" so napisali trije izkušeni borci proti komunistom. Gre za svetovne avtoritete s tega področja in veseli nas, da je ob dveh tujih avtorjih tudi naše gore list. To zanimivo in hudo potrebno delo podpisujejo V. Orban, A. Vučić in J. Janša. Ob številnih recenzentih in natančno navedenih virih se priročnik ponaša tudi z izjemnim in bogatim slikovnim materialom, natisnjen pa je tako v različici s trdimi platnicami kot tudi v žepni izdaji, ki jo lahko uporabljamo med lovom samim.

Prva poglavja so splošna in uvid v boj proti komunistom ponujajo tako čistim začetnikom, kot tudi tistim, ki jim je tematika že bolj domača.

Prvo poglavje nosi naslov: Komunisti – od kot prihajajo in kje živijo.

Takoj ko se komunisti na pomlad vrnejo iz Moskve, začne samica komunista plesti peterokrako gnezdo. Samec je medtem ali na partijskih sestankih ali pa se indoktrinira na bližnji njivi. Samica izleže po navadi tri do štiri jajca, treba pa je vedeti, da imajo komunisti izjemno velika jajca; ena največjih sploh. Samec komunist v gnezdo prinaša črve in manjše sesalce, ob jutrih pa zapoje z značilnim agitpropovskim čivkanjem. Po devetih tednih se v gnezdu, ki je zvezdasto oblikovano, iz velikih komunističnih jajc izležejo komunistični mladiči. Že takoj od začetka so izjemno samostojni, starši pa jih nemudoma indoktrinirajo, kar pomeni, da jim vsako jutro čivkajo, kako so se izlegli iz jajca in da niso del širšega božjega načrta, kot je primer z ostalimi ideologijami, ki se spreletavajo po naših logih in poljih. Mladi komunisti hitro zapustijo gnezdo in se odpravijo delat škodo na polja in v javno življenje ter s kljuvanjem po medijih vznemirjajo širšo družbo. Konec poglavja sklene grafični prikaz komunističnega habitata, kjer avtorji opozarjajo na zanimivo dejstvo, da število komunistov raste v tistih deželah, kjer BDP pada – kar je nasprotno od mišljenja znanega vzgojitelja komunistov K. Marxa.

Drugo poglavje nosi naslov: Kako uloviti komunista.

Seveda je komunista najlažje uloviti tako, da mu nasuješ soli na rep. Komunist ima namreč enako kot laž kratke noge. Čeprav se mnogi strinjajo, da gre s soljo na repu za najčistejši in tudi najbolj etični način lova na komuniste, danes večina lovcev lovi komuniste s šibrovko. Sol na repu pa še vedno velja za viteški način lova in ni naključje, da so trije avtorji priročnika, se pravi V. Orban, A. Vučić in J. Janša, člani elitnega kluba borcev proti komunistom s soljo na repu.

Kot rečeno, pa je za začetnika najbolje, da komunista poskusi uloviti s šibrovko. Lov na komuniste je namreč eden, ne pa edini način boja proti komunistom. Je pa najbolj priljubljen. Komunisti se najraje zbirajo ali ob jezercih, ali pa v kavarnah in bifejih. Če lovec postavi prežo v bližini takšne vode, bo komunista slej kot prej uplenil in komunistovo rogovje bo lep okras nad kaminom, ali v lovski sobi … Ker je komunist redka trofeja, se je med borci in lovci uveljavil običaj, po katerem uplenjenemu komunistu v gobček zvijejo stran komunističnega manifesta in mu s tem naklonijo zadnji pozdrav. Ker je populacija komunistov na Slovenskem izredno mobilna, niti ne vemo natančno, koliko jih je. Zavod za gozdove sicer razpolaga s približno oceno in tudi z zaščitnimi mrežami, ki jih deli prizadetemu prebivalstvu. Le mreža pod električno napetostjo do neke mere ščiti pred komunisti, je pa že zdaj jasno, da bo treba za to invazivno in tujerodno vrsto najti "dokončno rešitev", če bomo hoteli na Slovenskem imeti mir pred njimi.

Kaj s komunistom početi …

Pohvalno so največji borci in s tem tudi lovci na komuniste v vsej Evropi, se pravi V. Orban, A. Vučić in J. Janša, na koncu priročnika zbrali nekaj zanimivih dejstev, predvsem pa receptov, ki so jih poznali naši predniki. Čeprav je meso komunista temno in tudi žilavo, je lahko komunist ob primerni pripravi zelo okusen in hranljiv obrok. Nekateri ga pustijo viseti v shrambi, vse več gospodinj pa jih daje ali v mokro kvašo, ali pa celo v "sous vide"! Komuniste lahko pripravljamo kot ostale ideologije, a z nekaj previdnosti. Znano je, da gre nacizem najlepše z zeljem, komunisti pa se zdijo bolj primerni kot samostojna jed. A. Vučić je v priročniku prispeval recept iz svojega rojstnega mesta, kjer so komuniste postregli s toplim kruhom in pečeno papriko. V. Orban pa opisuje, kako jih je njegova mama delala na gulaš … J. Janša pa po drugi strani racionalno tvita o možnostih konzerviranja komunistov – kar se zdi v času, ko se Slovenci zavzemamo za samooskrbo, zelo zrel premislek.

Za konec pa naj še dodamo, da je komuniste v naravi zelo lahko zamenjati za kolumniste. Takšna napaka je lahko celo usodna, saj za kolumniste velja, da so na splošno neužitni, nekateri pa so celo strupeni …