Vrstni red 30 govorcev, kot je ob začetku tribune Društva pisateljev Slovenije pojasnil predsednik Veno Taufer, je bil določen glede na to, kako so prihajale prijave 74 civilnih organizacij na društvo. V redu.

Obujanje tradicije tribun slovenskih pisateljev zato, da se beseda da predstavnikom novih civilnih gibanj v hramu slovenske kulture – je absolutno za pohvalo. Za grajo pa je to, da so si »veterani« civilne družbe iz 80. prilastili preveč časa. Ob tem ne moremo odmisliti dejstva, da so tudi v zadnjih 20 letih imeli na voljo absolutno vse mogoče obstoječe kanale za sporočanje svojih kritičnih misli. Ki so jih tudi (opravičeno) izkoriščali. Žal so nekateri med njimi našli čas tudi za to, da so podprli Zorana Jankovića za vodjo Pozitivne Slovenije, ob zaključnem poročilu Komisije za boj proti korupciji pa so ostali kar tiho. Iz njihovih ust namreč ni bilo slišati pozivov tudi k njegovemu odstopu s strankarske in županske funkcije. Ravno pri opravljanju zadnje je bil namreč največkrat izpostavljen korupcijskemu tveganju. Proti čemur protestirajo ljudje na ulicah. Želijo odstop celotne elite ali vseh tistih, ki so si umazali roke s sumljivimi, netranparentnimi posli, goljufijami, prepisovanji, ponarejanji in jim ugrabili državo.

»Prvi dan ministrovanja kmetijskega ministra Bogoviča je bil videti tako, da se je srečal s predstavnikom Lafargea, njegovim pravnim svetovalcem ter gospodoma Drapalom in Zavrlom. Takole potekajo stvari v Sloveniji,« je malo pred 20. uro, pred koncem tribune (ki se je že začela z več kot polurno zamudo okrog 16.30) , dejal predstavnik Eko Kroga iz Zasavja Uroš Macerl. In to ponazarja bistvo razmer, s katerimi bi se morali spopasti in ki so tako razjezile desetine tisoče ljudi po vsej državi, da vztrajajo na ulicah in trgih še od novembra lani. A je za tovrstno ali podobno razpravo preprosto zmanjkalo časa.

Kakšen žvižg in vzklik iz občinstva ter nekaj pesmi ženskega zbora Kombinatk so bili edini »odziv« občinstva. Ker so časi monologov zagotovo za nami in ker se protestniki zavzemajo za dialog, ga je nujno treba vzpostaviti tudi med njimi samimi. Veteranom civilne družbe res hvala za vse zasluge, dodelimo jim kolajne in plakete, Društvu pisateljev hvala za vzpostavitev mostu med staro in novo civilno družbo, besedo pa vendarle dajmo predvsem novim, mladim obrazom z novimi in sodobnimi koncepti. Potrpljenja in časa zmanjkuje.