"

Od njega smo se poslovili v soboto v njegovem rojstnem Stomažu na Vipavskem. 11. januarja je dopolnil 79 let življenja, zadnje dni pa preživel v domu v Šturjah pri Ajdovščini.

Leta 1962 je bil posvečen v duhovnika in poslan v župnijo Stražišče v Baški grapi. Čez dve leti je bil imenovan za prefekta bogoslovnega semenišča v Ljubljani, pozneje za urednika tednika Družina. Leta 1971 je doktoriral na Lateranski univerzi v Rimu s tezo Teologija zemeljske stvarnosti v življenju in delu škofa Antona Mahniča, istočasno pa je diplomiral tudi na Višješolskem inštitutu za znanost in tehniko javnega mnenja. 26 let je bil urednik katoliškega tednika Družina. Drzen v člankih, zasliševan. V njegovem času se je naklada tednika zelo zvišala, leta 1975 pa je bila enkrat celotna številka celo zaplenjena.

V prelomnih časih, ko je odhajal v Rim za dopisnika RTV Slovenija Jure Pengov, se je najprej za nasvet odpravil k dr. Klemenčiču. Janez Lombergar ga je povabil k sodelovanju v oddaji Ex Libris, na temo župnika in vinarja, vipavskega rojaka Matija Vrtovca. Znani duhovnik je navdušil Franceta Prešerna, da napiše hvalnico vinski trti, in nastala je pesnitev Zdravljica. Dr. Draga Klemenčiča so odgovorni možje nacionalne televizije in politike povabili v službo na TV Slovenija. Bil je pomočnik direktorja in namestnik urednika informativnega programa, začel pa je snovati verski program.

Kot človek izredne intelektualne širine, predan slovenstvu, kulturi in veri, nam je odkrival zgodovino Vatikana, korenine slovenske lipe, slovenske jaslice, zavzemal se je za novinarsko etiko in širil družbeni nauk Drugega vatikanskega koncila. Obzorja duha, Ozare - to so bile njegove nove oddaje. Zato lahko danes več sto tisoč gledalcem po Sloveniji in v tujini prinašamo prek teh oddaj svetlo upanje, lepoto človeka in Božjega.

"Vse se razvija. Vsak razvoj pa ima svoje faze. Enako se dogaja z nami in našim življenjem. Razvija se in ima svoje prelomnice, ene bolj, druge manj usodne," je zapisal dr. Klemenčič v svoje Utrinke. Pred enajstimi leti smo mu najbližji sodelavci z dokumentarnim filmom sporočili, kaj je za nas pomenil. Portret smo naslovili Zrcalo in svetilnik. Preprost in plemenit poslušalec s svetlo iskro v očeh in z nasmehom upanja na obrazu. Ni veliko govoril, le na koncu dodal: "Saj bo, saj bo!"

Ne bo ostal le na minljivem filmskem platnu, ampak zapisan v srcih mnogih, ki so se z njim srečali na poti, kot zrcalo in svetilnik, ki usmerja k dobremu, predanemu služenju. Umrl je na svečnico, praznik Jezusovega darovanja, posvečen oznanjevanju Kristusa. Na novomašni podobici je imel zapisano: "Daritev bodi ti življenje!"