36. Grafični bienale Ljubljana je naslovljen Orakelj: O domišljiji in svobodi ter se bo odvil med 6. junijem in 12. oktobrom.

Grafični bienale Ljubljana sodi med najstarejše mednarodne bienalske prireditve na svetu. Tako slovensko prestolnico kot slovensko umetnost je vseskozi umeščal v globalni kontekst ter sooblikoval mednarodni diskurz na področju grafike in sodobne umetnosti. V okviru bienala so z letom 2001 začeli naročati nova umetniška dela, kar je predstavljalo bistven premik od nacionalnega izbora k formatu kurirane razstave. Od takrat je po naročilu nastalo 245 novih umetniških del. V tem obdobju je sodelovalo 30 kuratorjev in 53 razstavišč.

Prostor za eksperimentiranje, kritično refleksijo in sodelovanje ustanov
Bienale je tako slovensko prestolnico kot slovensko umetnost vseskozi umeščal v globalni kontekst ter sooblikoval mednarodni diskurz na področju grafike in sodobne umetnosti. V okviru bienala so z letom 2001 začeli naročati nova umetniška dela, kar je predstavljalo bistven premik od nacionalnega izbora k formatu kurirane razstave. V tem obdobju je sodelovalo 30 kuratorjev in 53 razstavišč, po naročilu pa je nastalo 245 novih umetniških del, so sporočili iz Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC).

Tokratni bienale bo potekal na več lokacijah: MGLC Grad Tivoli, MGLC Švicarija, zunanji prizorišči v parku Tivoli z dvema site specific projektoma, Moderna galerija (MG+) in Mestna galerija Ljubljana. Vse stvaritve z izjemo dveh so bile zasnovane posebej za bienale in bodo v Ljubljani prvikrat postavljene na ogled.

Tedenska kolumna o nastajanju bienala
Umetniška vodja in kuratorka tokratnega bienala je leta 1972 v Španiji rojena filozofinja in umetnostna zgodovinarka Chus Martínez. Trenutno je predstojnica inštituta Institute Art Gender Nature pri Akademiji za umetnost in oblikovanje Basel FHNW v Švici in kuratorka pri TBA21 Thyssen-Bornemisza Art Contemporary. Med drugim je članica uprave Mednarodnega odbora za muzeje (CIMAM) in svetovalnih odborov več mednarodnih umetniških ustanov, kot sta na primer torinski Castello di Rivoli in berlinski Deutsches Historisches Museum.

Bila je tudi glavna kustosinja v muzeju El Museo Del Barrio v New Yorku in predstojnica oddelka pri dOCUMENTI (13). Pred tem je bila tudi glavna kustosinja v muzeju MACBA v Barceloni in direktorica Frankfurter Kunstvereina. V času svoje kariere je pripravila veliko razstav in publikacij o sodobni umetnosti. Deluje tudi kot predavateljica ter je avtorica številnih kataloških besedil in kritičnih esejev, redno piše tudi za mednarodne umetniške revije.

Chus Martínez piše tudi tedensko kolumno za revijo Mousse o celotnem procesu nastajanja ljubljanskega bienala. V sklopu tokratne izvedbe bo izšel tudi razstavni vodnik. Pri založbi Sternberg pa bo izšla publikacija z besedili zgodovinarke Mance G. Renko, britanske filozofinje Sadie Plant, filozofinje in sociologinje Renate Salecl, antropologinje, klasične filologinje, pisateljice in zgodovinarke Svetlane Slapšak ter socialne antropologinje Maje Petrović-Šteger. Grafično oblikovanje razstave je delo Grupe Ee (Mina Fina, Damjan Ilić in Ivian Kan Mujezinović), ki je letos prejela nagrado Prešernovega sklada.

Bienale kot mesto spraševanja in tudi kot okoljska praksa
36. Grafični bienale se bo odvil pod naslovom Orakelj: O domišljiji in svobodi, s čimer želi kuratorka nakazati, da je bienale lahko tudi mesto spraševanja. Po njenih besedah se v časih vse večje negotovosti in izkušnje bivanja v svetu, ki ne priznava naših potreb, porajajo številne oblike eskapizma in zavajajočega odločanja. Pričakovanje velikih odgovorov in nadejanje gibanj s široko mobilizacijo, ki bi bila zmožna odpraviti posledice vojn in delovanja temačnih sil, nista realni možnosti.

Kot še izpostavlja kuratorka, je bienale zanjo tudi okoljska praksa, saj spodbuja k poglabljanju v določen kraj in kulturni kontekst. V Ljubljani je naletela na lik Žogice Marogice, ki ga je za lutkovno predstavo po besedilu češkega lutkarja in režiserja Jana Malika zasnovala likovna umetnica Ajša Pengov. Predstavo so leta 1951 uprizorili v današnjem Lutkovnem gledališču Ljubljana. Gre za lik, ki "uteleša tradicijo, politiko in potrebo po izumljanju sistemov, namenjenih za posredovanje, izobraževanje in povezovanje ljudi," je zapisala Chus Martínez. Orakelj pa poimenuje in časti simbolni kraj, kjer se vsa bitja sprašujejo o smeri svojega življenja. Bienale je torej mesto vedeževanja, mesto interpretacije, v samem središču oraklja v Ljubljani pa naletimo na Žogico Marogico.