Dva angleška znanstvenika Danis Rose in John O'Hanlon sta tri desetletja 'mešetarila' z domnevno neberljivo knjigo, o kateri je kritik časopisa Guardian leta 1939 zapisal: "To delo ni napisano v angleškem jeziku, pa tudi v nobenem drugem jeziku ne, če pač besedo jezik uporabljamo v nam znanem pomenu." Joycea verjetno ta sodba knjige ni vznejevoljila. Ob izidu svoje zadnje knjige je namreč Joyce sporočil, da je knjigo Finnegans Wake napisal, da bi "zaposlil kritike za nadaljnjih 300 let" in da s to knjigo izreka "eno samo zahtevo, in sicer da bi moj bralec vse življenje posvetil branju mojih del."
Knjiga je kar najbolj nenavadna in nekoherentna pripoved o družini Earwicker; gre za en sam jezikovni eksperiment. S (pre)mnogo izmišljenimi besedami, svobodnim tokom misli, asociacijami in nesklenjeno pripovedjo ter aluzijami na številna druga besedila je James Joyce s knjigo, ki je nasledila le malo manj težko razumljivega Uliksesa, ustvaril 'spomenik zapletenosti jezikovnega izražanja'. Že ob izidu je zgoraj že citirani kritik napovedal: "V dvajsetih letih, z dovolj temeljitim študijem in s pomočjo komentarja, ki ga bomo nedvomno dobili, bomo morda na koncu le postali sposobni ceniti to delo."
9.000 korekcij in morda bo kdo kaj razumel
No, trajalo je štirikrat dlje. Mukotrpno remekdelo pa sta opravila Danis Rose in John O'Hanlon. Prebijala sta se ne le skozi strani knjige Finnegans Wake, ampak tudi skozi 20.000 strani Joyceovega rokopisa in skozi več kot 60 njegovih beležnic, ki bi lahko pojasnile, o čem je pravzaprav ta mojster nerazumljivosti razmišljal v letih, ko se je ukvarjal s to knjigo. Ko sta enkrat zagrizla v pravo knjigo, sta vanj vnesla približno 9.000 "manjših, a nujno potrebnih dopolnil in korekcij, od popravkov napačnega črkovanja do na napačno mesto postavljenih fraz, polomljene sintakse in postavljenih ločil."
Projekt založbe - in kako se to izgovori ... - Houyhnhnm Press
Predelano knjigo Finnegans Wake bo izdala pravzaprav edina založba, od katere bi pričakovali tako temeljito ukvarjanje z verjetno najbolj zapletenim literarnim jezikom vseh časov. Že njeno ime Houyhnhnm Press nakazuje afiniteto do krotovičenja besed in besednih zvez. Gre za založbo, katere - prvič - ime ne pomeni ničesar, ampak, kot izvemo v izvirniku Swiftovih Gulliverjevih potovanj, pomeni določeno pasmo zelo inteligentnih konjev; in ki - drugič - ima v svojem registru do zdaj le eno izdajo, in sicer - seveda - Joyceovega Uliksesa. In iz te založbe so sporočili, da so bili popravki knjige minimalni, vendar pa nujni, da bi se knjigo lahko normalno bralo. Nenazadnje tudi zato, ker Joyce od bralca zahteva izredno načitanost.
Knjiga je namreč nasičena z aluzijami na druga litetararna in teoretska dela, od zelo znanih Shakespearjevih dram in biblijskih tekstov, pa do večini bralcev manj znanih historiografskih teoremov Giambattiste Vicoja in irske mitologije. A zdaj o vsem tem na kratko izvemo v drobnih opomobah oziroma bomo izvedeli, saj knjiga še ni izšla. Bo pa kmalu in lastniki običajne izdaje boste lahko postali, ko boste od sebe dali nekaj več kot 250 evrov, medtem ko bo ekskluzivno opremljena izdaja stala blizu 800 evrov. Vendar je treba vedeti, da bodo ti zvezki rezultat večdesetletnega razmišljanja o tem, kako napisati čim bolj genialno in zapleteno delo, nato pa še več desetletnega razmišljanja, kako bi to genialno zapletenost razpletli. Nekaj optimizma je vseeno dopuščenega. Menda se obeta tudi bolj cenena Penguinova izdaja.