Jaka Racman se je rodil, ker je Walt Disney menil, da med njegovimi junaki manjka negativec, nasprotje Mikija Miške. Zamisel za lik je dobil, ko je slišal igralca Clarencea Nasha, poznejši Jakov "glas", peti otroško uspavanko Mary Had A Little Lamb. Risali so ga Al Taliaferro, Carl Barks in Don Rosa. Barks se je posvetil tudi ustvarjanju Jakčeve širše družine in kmalu so se pojavili še dodatni liki, kot je na primer stric Skopušnik.
Zvezdniški vzpon
V pičlih nekaj letih po Pametni kokoški je bil Jaka Racman že ameriška zvezda, po statusu primerljiv z mlado Shirley Temple ali skrivnostno Greto Garbo. Dokaz njegove zgodnje slave je, denimo, animirani kratki film Lovec na avtograme (The Autograph Hound, 1939), v katerem največji hollywoodski zvezdniki tistega časa zanemarijo vse svoje snemalne obveze, da grejo iskat Racmanov podpis.
Leta 1940 celo sam Walt Disney o Jaki Racmanu govori kot o "Gablu našega hleva" (ang. “the Gable of our stable”) – in s tem ima seveda v mislih Clarka Gabla, hollywoodskega superzvezdnika in v tistem hipu največji adut studia MGM.
V štiridesetih letih 20. stoletja se je Racmanov status utrdil tudi v Evropi in Južni Ameriki, v domovini pa je v času druge svetovne vojne nastopal v propagandnih oglasih. Američane je v kratkih animacijah pozival, naj podprejo vojna prizadevanja in vlagajo v vladne obveznice, spet drugje pa se je posmehoval Hitlerju kot neuravnovešenemu tiranu. Prav ena od teh risank, Firerjev obraz, mu je leta 1943 prinesla prvega oskarja. (Z današnje perspektive animacija sicer zelo žaljivo karikira japonski narod.)
Po letu 1956 je nastopal zlasti v izobraževalnih filmih in se šele v 80. letih vrnil v animirane filme, kot sta Mikijev božič (Mickey's Christmas Carol) iz leta 1983 in Fantasia 2000 iz leta 1999. Pojavil se je tudi v videofilmih in televizijskih serijah. Poznajo ga po vsem svetu, zunaj ZDA pa je še posebej priljubljen v skandinavskih državah.
Slehernik v račji podobi
V nasprotju z njegovimi številnimi sodobniki so bile Jakove zgodbe vedno postavljene v sedanji čas in kot take odražajo družbo svojega časa; protagonista jezijo prometni zastoji, duhamorna služba in praznična družinska srečanja, zaplete se mu pot na počitnice ipd. Njegove dogodivščine odražajo napredek tehnologije, od razvoj radia in televizije do novih medijev; v novejših risankah iz serije Račje zgodbe, denimo, uporablja družbeno omrežje QuackChat, kar je prav gotovo referenca na Snapchat.
Mnogi njegovo slavo pripisujejo prav njegovemu statusu "Slehernika" – našim vsakodnevnim frustracijam in nevrozam nastavlja zrcalo na podoben način kot nekateri bolj "odrasli" animirani liki, denimo Homer Simpson (Simpsonovi) ali Peter Griffin (Family Guy).
Jaka gre v korak z družbenimi spremembami
To, kako Jaka Racman odseva spremembe v družbi, lahko med drugim razberemo iz njegovega odnosa do ženskih likov. V prvih letih so bili ti liki predvsem poosebitve tradicionalnih patriarhalnih vrednot – lepote, gospodinjskih veščin in vdanosti glavi družine. Jakica Racman (Daisy Duck) v svojih zgodnjih različicah nikoli ni imela službe, medtem ko je imel Jaka nešteto karier, od zasebnega detektiva do poštarja in prodajalca.
V novejših animacijah se to vendarle spreminja; pojavili so se liki, kakršna je Jakova sestra Bella Duck – izkušena pilotka, ki je v animirani seriji Račje zgodbe pogosto v samem središču akcije, in ne le podporni lik za druge racake.
Rojstnodnevna risanka
Studio Disney je ta konec tedna častitljivi jubilej proslavil z novo animacijo, risanko D.I.Y. Duck. V njej skuša naš godrnjavi junak sam zamenjati žarnico, kar ga najprej napoti v trgovino, potem pa se pri podvigu pojavi še cel kup težav. Pri Disneyju so ob tej priložnosti izdali tudi nekaj restavriranih klasičnih animacij, ki so zdaj dostopne na njihovi pretočni platformi – na primer Crazy Over Daisy in Out on a Limb.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje