Priznanje so 72-letnemu pisatelju podelili pred glavno slovesnostjo Nobelovih nagrad 10. decembra v Oslu.

Nagrada je vredna deset milijonov švedskih kron, Nobelov sklad, ki nagrade podeljuje na različnih področjih, pa je septembra napovedal, da bodo nagrajenci za medicino, fiziko, kemijo, literaturo in ekonomijo že drugo leto zapored prejeli priznanja v svojih državah zaradi "negotovosti o poteku pandemije".

Gurnah je postal peti Afričan, ki je dobil Nobelovo nagrado za književnost, zadnji je bil južnoafriški pisatelj J. M. Coetzee leta 2003. Rojen v Zanzibarju ob obali vzhodne Afrike, ki je zdaj del Tanzanije, je v poznih 60. letih prejšnjega stoletja kot begunec pobegnil v Veliko Britanijo, pozneje pa je pridobil britansko državljanstvo.

Za brezkompromisno in sočutno obravnavo posledic kolonializma
Švedska akademija mu jo je podelila "za njegovo brezkompromisno in sočutno obravnavo posledic kolonializma in usode beguncev v prepadu med kulturami in celinami".

Sorodna novica Nobelova nagrada za književnost v roke tanzanijskega avtorja Abdulrazaka Gurnaha

"Pišem o teh razmerah, ker želim pisati o človeških interakcijah in ... kaj prestanejo ljudje, ko rekonstruirajo življenja," je po razglasitvi povedal na novinarski konferenci v Londonu.

Vodja Nobelovega odbora Anders Olsson je dejal, da je Gurnahovo pisanje še posebej odmevalo, potem ko je lani rekordnih 82 milijonov ljudi pobegnilo pred vojnami, preganjanjem in nasiljem.

Po razglasitvi je pisatelj Evropo pozval, naj na afriške begunce gleda kot na ljudi, ki "prihajajo iz stiske" in ki "imajo kaj dati". Opredelil se je tudi proti brexitu in spregovoril o škandalu Windrush, zaradi katerega so bili priseljenci s Karibov v zadnjih letih tarča vlade, čeprav so se v 50. in 60. letih 20. stoletja zakonito preselili v Veliko Britanijo.

"Ne igram vloge, govorim, kar mislim"
"Govorim, ker bi tako govoril ..., ne glede na to, ali sem dobil Nobelovo nagrado ali ne. Ne igram vloge, govorim, kar mislim," je dejal novinarjem.

Gurnah je začel pisati pri 21 letih v Angliji. Čeprav je bil njegov prvi jezik svahili, se je v Zanzibarju naučil angleščine in jo izbral za svoj literarni jezik.

Avtor desetih romanov in številnih kratkih zgodb je najbolj znan po romanu Paradise iz leta 1994, ki se dogaja v kolonialni vzhodni Afriki med prvo svetovno vojno in je bil v ožjem izboru za bookerja. Imel je tudi uspešno akademsko kariero. Pred kratkim se je upokojil kot profesor angleške in postkolonialne književnosti na Univerzi Kent v Canterburyju.

V torek bo imel predavanje o Nobelovi nagradi, ki bo v živo predvajano na uradni spletni strani, še poroča AFP.

Pisatelji iz Afrike so letos prevladovali pri najvišjih literarnih nagradah. Južnoafričan Damon Galgut je prejel britanskega bookerja, Senegalec Mohamed Mbougar Sarr pa je postal prvi pisatelj iz podsaharske Afrike, ki je prejel največjo francosko literarno nagrado goncourt.