Premiera predstave Svinje bo drevi ob 20. uri na malem odru Slovenskega stalnega gledališča (SSG) Trst. Ponovitve se bodo nadaljevale do 29. decembra in bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi.

Svinje so nenavadno besedilo o absurdni in groteskni, vendar realni zgodbi, ki na skoraj kabaretski način raziskuje velikokrat nevidno in obširno področje osamljenosti. V njej dejanja protagonistk umerjajo nerešena vprašanja iz preteklosti, vendar drama v uprizoritvenem smislu ostaja v ozadju, saj sta si sestri ustvarili vzporedni svet, v katerem obdelujeta travmatične dogodke v svojevrstni obliki umetnosti, piše v napovedi.

Izpoved se spremeni v groteskni prizor
Sestri Ibru in Mala Ibru (Tina Gunzek in Nikla Petruška Panizon) vsakodnevno preigravata različne vloge iz družinskega življenja, da bi lažje prenesli duševno stisko, kar odpira poglavje samoizbrane izolacije mnogih ljudi, ki so jih življenjske težave prisilile v iskanje varne, čeprav velikokrat bolestne rutine.

Na prvi pogled družinska srhljivka postane slika določenega družbenega vprašanja, ki ga avtor besedila v kontrastu obravnava z dobro mero ironije, saj se nemogoča osebna izpoved likov spremeni najprej v groteskni prizor, nato v pevske točke z izvirno glasbo hrvaškega skladatelja Davorja Hercega. Besedila songov v broadwajskem slogu je napisal režiser predstave Primož Ekart.

Dramsko besedilo je v slovenščino prevedla Tina Perić, dramaturgijo podpisuje Helena Šukljan, scenografijo Sara Slivnik, kostumografijo Tina Kolenik, koreografijo pa Rosana Hribar. Za oblikovanje svetlobe je poskrbel Andrej Hajdinjak.

Sestri, ki sta se namestili v lastnih samotah
"Odločili smo se, da pripovedujemo zgodbo o osamljenosti. Osamljenost je občutek, ki nas lahko obide sredi množice hitečih ljudi na obljudeni mestni ulici, osamljenost je stanje, v katerem živijo mnogi ljudje, ki jih srečujemo. Včasih jih zagledamo, kako skozi okna svojih stanovanj opazujejo življenje, ki teče mimo njih. Prepoznamo njihovo osamljenost, ki jo nosimo tudi sami," je zapisal Ekart o uprizoritvenem konceptu.

"Sestri že leta živita zgolj ena z drugo, druga drugi predstavljata dom, varnost, druga drugi sta mama, oče, prijateljica, učiteljica, neznanka in celotno socialno življenje. Namestili sta se v lastnih samotah, skrili sta se pred svetom in večno preigravata igro svinjaka in profesorjev ter si s tem ustvarjata svojo resnico, svoj smisel," pa je o Svinjah zapisala dramaturginja.

V SSG-ju Trst tudi razstava v poklon Franju Felicijanu
Pred drevišnjo premiero predstave bodo odprli razstavo Lončar. Pečar. Umetnik. Franjo Felicijan v Trstu, ki jo je ob 60-letnici tržaškega Kulturnega doma pripravil SSG Trst v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje. Kustosinja Barbara Trnovec je razstavo namenila vrednotenju dela avtorja keramičnih ploščic, ki zaznamujejo prepoznavno podobo tega kulturnega doma.

Leta 1913 v Vitanju rojeni Franjo Felicijan je bil spregledan in pozabljen ustvarjalec umetne obrti oziroma uporabne umetnosti. Med drugim je sodeloval z arhitektoma Jožetom Plečnikom in Edom Mihevcem, z lastnikoma znamenite ljubljanske Lectarije Robertom in Henrieto Freyer ter s številnimi drugimi umetniki in osebnostmi svojega časa. 12.000 unikatnih keramičnih ploščic, s katerimi so prekrite stene v slovenskem Kulturnem domu v Trstu velja za njegovo življenjsko delo. Umrl je leta 1994.