V zadnjem letu dni, ko se spopadamo z epidemijo in se je zamenjala oblast, so v Asociaciji po besedah njene predsednice Inge Remeta vseskozi izpostavljali občutek izgube demokratičnosti in svobode izražanja. Ta prostor se po njenem danes oži, prihodnosti kulture pa se ne namenja pozornosti, kakršne je deležna v nekaterih evropskih državah.
Neobjavljeni razpisi, spremembe pravilnikov ...
Kultura predstavlja vrednoto samo po sebi, zato si predsednica Asociacije želi, da bi pri tem tudi ostalo, čeprav stvari, ki so se zgodile v zadnjem letu, po njeni oceni kažejo v drugo smer. Pri tem je opozorila na razpise, ki lani niso bili objavljeni – kot so denimo razpisi za mednarodne rezidence in mednarodna gostovanja. "Jasno je, da so se meje zaprle, a to ne sme biti razlog, da ne razmišljamo, da se bodo nekoč ponovno odprle," je na današnji novinarski konferenci povedala Inga Remeta.
Nadalje je navedla tudi spremembe pravilnikov o strokovnih komisijah, ki so znižali število članov in spremenili njihovo imenovanje na povabilo ministra za kulturo Vaska Simonitija in ne več skozi javne razpise, čeprav je bil v državnem zboru sprejet sklep, da naj tega ne bi spreminjali.
Tudi dialoških skupin za samozaposlene in nevladne organizacije, ki bi predstavljali stanje s terena, resorno ministrstvo po besedah Remete ni vzpostavilo. Do aprila pa bo treba razmisliti tudi o evropskih sredstvih.
Neobravnavanje kulture kot celote v protikoronski zakonodaji
V protikoronski zakonodaji kultura kot celota sploh ni bila obravnavana, čeprav v društvu Asociacija poudarjajo, da bi potrebovala svoj sveženj ukrepov in drugačen način obravnave, da bi se po krizi lahko vrnila na poprejšnje stanje. Na kakšen način bo država umestila kulturo v finančne mehanizme, po besedah Inge Remeta še ni znano. V Asociaciji pa jih skrbi, da bo šlo za enostransko odločitev ministra Simonitija ali vlade.
Po mnenju društva se je lani na primeru raperja Zlatana Čordića - Zlatka, ki ga je ministrstvo izbrisalo iz razvida samozaposlenih, kar je sodišče nato zavrnilo, izkazalo, da stvari kažejo v smer nezakonitega in enostranskega odločanja oblasti. V nekaterih drugih primerih pa prošnje za status samozaposlenega in pravice do plačila socialnih prispevkov niso bile obravnavane hkrati, kar kaže na kršenje krovnega zakona v kulturi in zakona o upravnem postopku.
"Kratke so obrazložitve nekih dejanj ali pa sploh manjkajo," je dejal odvetnik Dino Bauk. Kot je dodal, se v dokaj nezanimivem administrativnem postopku lahko dogajajo najbolj eklatantne kršitve človekovih pravic, dogajajo pa se tam, kjer ni nadzora. Po njegovem mnenju se je podobno ravnanje brez odločb zgodilo pri zadrževanju sredstev na področju filma in neizplačevanju sredstev Slovenski tiskovni agenciji (STA).
Bauk je nadalje po razpoložljivih podatkih glede nekdanje tovarne Rog ocenil, da se je zgodila izselitev uporabnikov, ne ve pa, na podlagi katere odločbe in zakaj je pri tem sodelovala policija. V primeru nevladnih organizacij na Metelkovi 6 je dejal, da gre za poskus najemodajalca, da pride do svoje stavbe, kar je trenutno še na ravni zakonitega delovanja.
Aktualno omejevanje svobode medijev
Na novinarski konferenci so se posvetili tudi primeru Radia Študent (RŠ), ki je pred mesecem dni obvestil javnost, da mu grozi ukinitev sofinanciranja pri Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani (ŠOU).
Odgovorni urednik radia Matjaž Zorec je dejal, se je tukaj pokazal prepad med javnostjo na eni in oblastniki na drugi strani. To pa po njegovih besedah kaže na omejevanje svobode medijev, ki se odraža tudi pri STA-ju, RTV Slovenija in medijski zakonodaji, ki so jo skušali "vpeljati mimogrede". Zorec sicer prepoznava tudi dobro plat, saj se je javnost zganila in "se pomikamo proti nečemu boljšemu, pri čemer pa je treba vse te pritiske in akcije vzdrževati".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje